Tržiški potok poganja tudi Stuškov mlin v Tržišču, ki je danes preurejen v gostinski lokal imenovan Caffe Mlin. Ohranjen je tok mlinščice, ki še vedno poganja mlinsko kolo. Ne zaradi njegove uporabne ...vrednosti, ampak kot atrakcija ob novem gostinskem lokalu v preurejenem objektu nekdanjega zidanega mlina. V lokalu so ohranjene fotografije nekdanjega Stuškovega mlina. Mlin je po potrebi poganjala tudi voda potoka Sklepnica, speljana po mlinščici iz Polančevega mlina. Tako so mlin lahko, glede na potrebe, poganjali iz enega ali drugega potoka.
Gorenčev, tudi Gorenčkov, mlin, tretji po vrsti, stoji slab kilometer nižje. Tipična mlinarska hiša, zidana iz kamna, še stoji in je ločena na dva dela – stanovanjski in mlinski. Poleg mlina stojijo ...delno opremljena gospodarska poslopja – hlev in skedenj ter kašča, nekoliko odmaknjene so vodne stope. Objekti so sorazmerno v dobrem stanju (streha, okna, vrata), vendar zaraščeni, ker je domačija prazna že več let. Zunanji sledovi mlinščice, vodna kolesa, rakev in zapornice so porušeni. V mlinarski hiši pa je ohranjena mlinska oprema, kar se da videti skozi okno. Gorenčev mlin je eden najbolj ohranjenih vodnih mlinov porečja Hinje. Kljub temu, da je domačija že več let zapuščena in zaraščena, so pripadajoče stavbe sorazmerno dobro ohranjene.
Jarčev mlin je imel poseben status v razmerju do bližnjih graščin Grič in Lanšprež, vendar ta status še ni raziskan. Prebivalci okoliških vasi pa znajo povedati, da je imel Jarčev mlin obveznost ...prednostno opraviti mlinarske storitve za omenjeni dve graščini. Znano je, da je bil mlin mogočen, saj njegova stavba meri približno 20 krat 10 m tlorisne mere. Jarčev mlin je oskrboval poleg omenjenih graščin še druge stranke iz bližnjih vasi tja do Šmavra in Dobrniča.
Mlinarčkov mlin je zadnji mlin na potoku Hinja, levem pritoku reke Mirne, ki se nedaleč stran izliva vanjo. Stoji v vasi Vrhek, v preteklosti pa so kraj imenovali Dolina. Mlin je v lasti družine ...Umek obratoval že pred 1. svetovno vojno. Takrat je poleg mlina delovala tudi žaga. Že pred 1. svetovno vojno se je številna družina Franca Umeka, ki je štela pet sinov in dve hčeri, razkropila. Večina si je ustvarila svoj dom, najmlajši sin je padel med 1. svetovno vojno. Po ženini smrti je Franc Umek ostal sam. Poleg posestva je obdržal le mlin za lastno preživetje, žaga pa je prenehala delovati. Eden izmed sinov si je družino ustvaril v Hrastniku, kjer sta z ženo že leta 1910 imela svojo krojaško delavnico. Na prošnjo očeta Franca se je leta 1914 sin z družino vrnil domov in prevzel skrb za domačijo z mlinom. Leta 1919 so mlin obnovili. V njem so namestili nove mlinske kamne in obnovili zunanja mlinska kolesa. Po Francovi upokojitvi je mlinarsko delo začasno prevzela snaha, dokler niso najeli poklicnega mlinarja. V Mlinarčkovem mlinu so mleli velike količine pšenice za lepo, belo moko, ki je bila za pogače in potice. Pa tudi rž, ječmen in ajdo za kruh in žgance. V Mlinarčkov mlin je v povojnih letih 1945 do 1952 žito nosil tudi avtor raziskave in fotografij Rudi Žibert. Mlet so nosili kmetje s Polja, Vrhka, Spodnjih in Zgornjih Vodal, Marendola, Malkovca, Slančjega vrha in drugih vasi. Mlin je imel tri mlinska kolesa. Imeli pa so tudi stope za proseno kašo in ješprenj, ki po nabavi električnega stroja za obdelavo prosene kaše in ješprenja niso več delovale. Stope so bile v posebni stavbi na drugi strani Hinje ob mlinu, do katerih je vodil mostiček čez vodo. Poleg mlinarstva se je družina ukvarjala tudi s krojaško obrtjo. Leta 1965 je umrl zadnji mlinar. Mlin je bi nazadnje v lasti gospoda Vitka Umeka. Mlinarčkov mlin je predelan v stanovanjsko hišo in nima več nobene notranje in zunanje mlinarske opreme.
Še nekaj let pred drugo svetovno vojno je v zdaj imenovani Kraljevi dolini na potoku Zabrščica deloval mlin. Masa vode se je zbirala iz izvirov, ki so se pojavljali v vseh grapah širokega predela ...gosto nagubanega gozdnega območja, poimenovanega Blatni klanec v katastrski občini Zabukovje. Potok Zabrščica je zaznaven od Arenberga (Travni breg), hriba na skrajnem jugovzhodnem delu občine Mirna, do izliva v reko Mirna v središču kraja Mirna. Mlin je bil po pripovedovanju najstarejših domačinov prvotno v lasti grofa Barbo, ki je imel v lasti rakovniški grad z velikim posestvom. V letih gospodarske krize med obema svetovnima vojnama je grof začel razprodajati zemljo, hčerka se je preselila na posestvo Dob, pripadla pa ji je tudi zemlja z mlinov v Kraljevi dolini. Zadnji, ki je z mlinov upravljal, je bil Brentarjev Ferdo, ki se je po prenehanju dela v tem mlinu preselil v Litijo. Zelo malo se ve o delovanju tega mlina. V mlin so žito nosili na ramenih po ozkih strmih stezicah mali kmetje s Praprotnice, Stare gore, Stana, Zabrdja in še od kod. Kdaj je bil mlin zgrajen, ni znano. Zanimivo pa je, da so ga postavili ob potok, kjer danes voda le še curlja. Graditelji so s krampi in lopatami skopali dolg kanal – mlinščico, vanj so spustili vodo in s tem na mlinsko kolo, ki je po prenosih vrtelo mlinska kamna, med katerima se je žito drobilo v moko. Vreče moke so ljudje na hrbtih zopet odnesli domov. V ta mlin namreč ni bilo speljanih voznih poti, saj je bila dolina zamočvirjena. Sto metrov na potokom v smeri vasi Stan je mali kmet Kralj postavil svojo majhno domačijo. Po njem se dolina do vasi Zabrdje imenuje Kraljeva dolina. Danes so v zgornjem delu te doline zajetja pitne vode, s katero se oskrbujeta vasi Stan in Debenec. O mlinu in kmetiji danes pričajo le še ostanki kamnitih zidov zraslih z grmovjem.
