Javna participacija (ang. public participation) je ena od oblik sodelovanja oziroma udeleževanja javnosti v postopkih prostorskega načrtovanja, ki omogoča posameznikom in skupinam, da izrazijo svoja ...mnenja, dajejo pobude in aktivno sodelujejo v teh postopkih. Ker je javna participacija pogosto omejena le na dajanje pripomb na že pripravljene prostorske načrte, predvidevamo, da bi jo lahko izboljšali s pomočjo informacijskih tehnologij, in sicer z uporabo novih spletnih orodij. Ena takih novosti je splet 2.0 (ang. web 2.0), koncept, ki je bil prvič predstavljen v letu 2004 in je v svetovni splet prinesel veliko orodij, ki jih koristno uporabljajo socialna omrežja in različne spletne storitve kot participatorne storitve z velikim številom uporabnikov. V članku so analizirane možnosti za medsebojno interakcijo javne participacije in spleta 2.0. Predstavljene so zahteve javne participacije v postopkih prostorskega načrtovanja, osnovna orodja spleta 2.0 in njegove zmožnosti glede omogočanja participacije v procesih prostorskega načrtovanja. V prispevku je ugotovljeno, da so orodja spleta 2.0 zelo uporabna za vključevanje javnosti v procese prostorskega načrtovanja, vendar zahtevajo veliko predpriprav in dobro tehnično osnovo.
Ein Lehrbuch für Studierende der Landschaftsarchitektur zur Geländemodelllierung im Planungs- und Bauprozess. Mit detaillierten Informationen zur digitalen Geländemodellierung, inklusive ...GPS-Technologie. Peter Petschek is a landscape architect and a professor at the HSR Hochschule für Technik Rapperswil (Rapperswil University of Applied Sciences). He teaches the courses in execution, grading, CAD, DHM, and 3D landscape visualization in the Bachelor's and Master's Programs of the Department of Landscape Architecture. He also directs the Fachstelle für Garten- und Landschaftsbau (Research Center for Materials and Construction) of the Institut für Landschaft und Freiraum (ILF, Institute for Landscape and Open Space). The ILF is active in applied research in all areas of landscape architecture.
V prispevku predstavljamo sekundarna gospodarska središča v Ljubljani glede na stanje predloga prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana iz leta 2008. V uvodu je pojasnjen izraz sekundarno ...gospodarsko središče, nato je predstavljena osnovna tipologija sekundarnih gospodarskih središč, ki temelji na zgodovinskem pristopu in pomeni inventarizacijo omenjenih središč v Ljubljani. Predstavljene so izbrane značilnosti teh središč, zlasti s poslovnega vidika. Podrobneje so predstavljeni struktura podjetij, čas njihove ustanovitve, lastništvo kapitala in velikost podjetij. V drugem sklopu se nato na podlagi analize predloga prostorskega načrta ugotavlja prihodnje spreminjanje sekundarnih gospodarskih središč, njihovo nastajanje in izginjanje. Na podlagi preprostih meril je nato kritično ovrednoten predlog prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana, izpostavljenih pa je tudi šest najbolj kritičnih sekundarnih gospodarskih središč, ki pomembno odstopajo od postavljenih meril.
Prispevek obravnava problematiko načrtovanja podeželskega prostora, tako z vidika prejšnjih in sedanjih normativnih aktov kot zakonodaje in prakse v drugih državah. Še posebno so obdelane usmeritve ...Evropske unije podeželje in kmetijstvo, ki jih bo moralo upoštevati načrtovanje prostora. Na koncu so podane usmeritve za nastavitev metodologije načrtovanja in izvedbe ukrepov urejanja prostora na podeželju ob upoštevanju integralnega in sektorskega načrtovanja.
Prostorsko načrtovanje logističnih središč izhaja iz posebnih prostorskih in infrastrukturnih zahtev, ki jih pogojujeta obseg in želena pretočnost prometa. Prostorske in okoljske omejitve na ...običajnih pretovornih lokacijah silijo logistične dejavnosti v iskanje takšnih območij, ki omogočajo nemotene širitve in praktično neomejene prometne tokove. Posledica te težnje je suburbanizacija z vsemi prostorskimi in okoljskimi posledicami. Prispevek, v okviru zavedanja neponovljivosti posamezne lokacije, opozarja na pomen celovitosti in pravočasnosti prostorskega in okoljskega načrtovanja logističnih središč. V tem smislu se oblikovanje prostorskega koncepta, na jasnih prostorskih ciljih, transparentnih analitičnih izhodiščih in ustrezno prostorsko regulacijo, izkazuje kot zahteva prostorskega načrtovanja logističnih središč. Sočasno je, upoštevajoč zapletenost prostorskih ureditev, izpostavljen tudi pomen prostorske kohezije, ki se izraža kot prostorska identiteta, prostorska kakovost in prostorska učinkovitost.
V članku je demografska problematika Slovenije predstavljena kot eden najpomembnejših dejavnikov prihodnjega razvoja Slovenije. Pri nas se še vedno ne zavedamo posledic preteklega demografskega ...razvoja, ki nas je pripeljal do sedanjega stanja. V Sloveniji se vse bolj podira razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom, v korist upokojenih. Ta proces se bo nadaljeval, kajti število upokojitev se bo povečevalo predvsem zaradi demografskih razlogov. Glede na sedanjo starostno sestavo prebivalstva Slovenije lahko v naslednjih trideset letih pričakujemo močno absolutno povečanje števila starejših prebivalcev in še hitrejšo rast njihovega deleža v vsem prebivalstvu. Zaradi daljšanja pričakovanega trajanja življenja se bo posredno še dodatno povečevalo število upokojenih prebivalcev. Demografsko pa pomeni večanje števila starejših prebivalcev tudi bistveno višje letno število umrlih in zato močan negativni naravni prirast. Ta bo še izrazitejši zaradi močnega znižanja števila rojstev v zadnjih tridesetih letih. Problem ni več samo nizka rodnost, ampak tudi prehajanje vse manj številčnih generacij žensk v rodno dobo.
Prostorski vidiki razvoja kmetij Perpar, Anton; Kovačič, Matija
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2006
25
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Kmetijstvo na podeželju danes ni ne edina in tudi ne več prevladujoča dejavnost. Neupoštevanje posebnosti kmetijstva povzroča predvsem naslednje težave: zmanjševanje obsega pridelovalnih zemljišč ...najboljše kakovosti, prostorsko utesnjevanje kmetij v naseljih ter ovirane prometne povezave med kmetijami in njihovi pridelovalnimi površinami. Številne kmetije so zaradi teh vzrokov kljub razvojnim ambicijam omejevane ali ovirane pri nadaljnjem razvoju. Kot posledice se v podeželskih naseljih pojavljajo socialne napetosti, izginja agrarna identiteta podeželskih naselij ter krajine, med mladimi pa je vse manj interesa za kmetovanje.
V prispevku analiziramo vključenost prostorskega in okoljskega vidika v dokumente razvojnega načrtovanja, regionalne strukturne politike ter prostorskega in okoljskega načrtovanja na državni, ...regionalni in lokalni ravni. Predlagamo usmeritve za izpopolnitev sistema razvojnega načrtovanja ter za vključevanje prostorskega in okoljskega vidika v pripravo nove generacije regionalnih razvojnih programov. Predstavljamo tudi možnosti za povezovanje priprave regionalnih razvojnih programov in regionalnih zasnov prostorskega razvoja.
PDF
