S prostorskimi podatki se danes posredno ali neposredno ukvarjajo država, lokalne skupnosti, podjetja, številne vladne in nevladne organizacije, društva in druge neformalne skupine. Javnost želi in ...mora biti obveščena, kaj se dogaja v prostoru, v katerem živi, kateri projekti in aktivnosti se dogajajo, in ob tem s svojim mnenjem in aktivnostmi vplivati na čim bolj kakovostno bivanje v prostoru. Informacije, povezane s prostorom in prostorskimi projekti, so razpršene. Tudi učinkovita izmenjava informacij med občinami in državnimi upravnimi organi se še ne izvaja. Prostorsko načrtovanje je multidisciplinarna dejavnost z veliko sodelujočimi področji in ravnmi. Za uspešno delovanje v prostorskem načrtovanju je treba zagotavljati učinkovito sodelovanje med vsemi nosilci urejanja prostora – med državo in lokalnimi skupnostmi, med posameznimi organi državne uprave ter med lokalnimi skupnostmi samimi. V procesu prostorskega načrtovanja je zato izredno pomembna izmenjava informacij, kar pa je mogoče le z dobrim sistemom za njihovo zbiranje in posredovanje.
Edvard Ravnikar 1907-1993 Mušič, Vladimir Braco
Urbani izziv,
11/1993, Letnik:
23-25, Številka:
23/25
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
S smrtjo univerzitetnega profesorja Edvarda Ravnikarja je Slovenija izgubila osrednjo osebnost arhitekta in urbanista ter tvorca prve urbanistične šole. V prispevku so predstavljena nekatera njegova ...dela, ki so mejniki v slovenskem modernem urbanizmu, med ostalim tudi odkupljeni natečajni projekt za regulacijo Ljubljane , projekt preobrazbe vasi, projekti za Novo Gorico, Kranj in Kidričevo ter študije, ki so jih opravili študentje pod njegovim mentorstvom. With the death of professor Edvard Ravnikar, Slovenia has lost the central figure of architecture, urban planning and the founder of the first school of urban design. Some of his projects, which are turning points for modern Slovene urban planning and design are presented, among other, the competition project for the regulation for Ljubljana, the project for the transformation of villages, projects for Nova Gorica, Kranj and Kidričevo, as well as projects carried out by students under his mentorship.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Te dni je pod zasneženimi vrhovi julijskih velikanov ozelenela tudi dolina Soče. Vsa Bovška se koplje v vročem ...soncu in odeta z nežnim zelenjem nudi očem vabljivo pašo. Kmalu pa bo dolina Soče na Bovškem spremenila svojo podobo in jo popestrila z novim umetnim jezerom.
Tako vsaj menijo vrtalci zemeljskih vrtin iz Geološkega zavoda v Ljubljani, ki so postavili vrtalni stolp za eno zadnjih vrtin blizu vasi Čezsoča. Skupine zemeljskih vrtalcev so namreč dno bodočega umetnega jezera prevrtale na več krajih zlasti pa na moreni blizu slapa Boka, kjer bodo predvidoma izdelali veliko nasuto pregrado. Veliko vrtin je seglo v globino več kot 270 metrov, ena pa celo do globine 340 metrov. S tem pa so ugotovili ugodno razporeditev zemeljskih plasti, ki zagotavljajo nepropustnost. O tem pričajo tudi vzorci iz vrtin. Ti služijo geologom za natančno ugotavljanje zemeljske strukture.
Razen navpičnih raziskav potekajo tudi raziskave v vodoravni smeri, kar omogočata dva rova, ki ju kopljejo v višini bodoče pregrade v obe hriboviti pobočji. Tu pojejo svojo pesem kompresorji in pnevmatska kladiva, dinamit pa opravlja svojo koristno vlogo. Rov, v katerem delata naša dva rudarja, je dolg že čez 100 metrov.
Ta dva rova pa bosta omogočila še nove navpične zemeljske vrtine, katerih prvo so že zastavili. Te so važne zlasti za ugotavljanje morebitnih zemeljskih razpok, ki jih je treba zamašiti z injekcijami betona, da voda iz novega zbiralnega bazena oziroma jezera ne bo uhajala. Takšne raziskave zahtevajo mnogo resnega in temeljitega dela.
Soča sedaj še nemoteno žubori in si utira pot iz ozke zavite doline v široko prodnato kotlino Čezsoškega polja. Prav tam, kjer dela Soča ostro koleno, se bo začelo širiti poplavno področje umetnega jezera, ki bo zakrilo tudi domačije iz vasi Čezsoča in še nekaterih zaselkov. Kakih 430 prebivalcev bo moralo zapustiti svoja ognjišča, izgubili pa bodo tudi 162 hektarov obdelovalne zemlje in 397 hektarov pašnikov. Seveda bodo za to dobili nove domove, primerno odškodnino in delo v razvijajoči se bovški industriji.
Poleg pregrade in drugih vodogradbenih del pa bo treba speljati tudi novo cesto, ki bo šla pod slapom Boka, nato pa skozi tunel na više ležečo Bovško planoto. Skratka, načrti so lepi in veliki. O njih prav te dni razpravlja komisija Izvršnega sveta. Kaj pa bo z uresničitvijo teh zamisli pridobila naša energetika, bo povedal tovariš Lado Kerševan.
Na vodogradbenem inštitutu v Ljubljani smo si ogledali maketo poplavnega področja na Bovškem, kjer bo nastalo veliko umetno jezero. Videli smo podobo velike nasute pregrade, ki bo 780 metrov široka in 85 metrov visoka, kar bo omogočilo zbiranje 323 milijonov kubičnih metrov vode. Ta voda bo skozi tunel speljana proti vasi Trnovo, kjer bo pri 222 metrov padca zgrajena podzemeljska strojnica. Navzoči pa smo bili tudi med preizkusom poplavitve, ki je pokazala vso obsežnost novega jezera. Preizkus je pokazal, da bodo s poplavitvijo poglavitne bovške lepote ostale nedotaknjene. Da, Bovška bo z jezerom celo pridobila. O tem pa poslušajmo Vlada Uršiča, pomembnega turističnega delavca iz Bovca!
O tem, koliko bo Bovška z novim umetnim jezerom pridobila v turističnem smislu, pa je spregovorila tudi fantazija. S kamero smo namreč odšli k Mostu na Soči. Na tamkajšnjem mnogo manjšem zbiralnem bazenu so nam obsoški kajakaši in kanuisti prikazali vso pestrost in široke možnosti za razvoj vodnih športov. Da, z novim jezerom na Bovškem turizem res ne more ničesar izgubiti, seveda če bodo tamkajšnji gostinci znali zavihati rokave.- Original language summary:
Bovec - načrt izgradnje hidroelektrarne in akumulacijskega jezera, ki bi poplavilo Soško dolino.- Bovec - a blueprint for a hydroelectric power-plant and a reservoir, which would flood the Soča Valley.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Namen tega prispevka je utemeljiti integracijo ukrepov prometne in urbanistične politike za obvladovanje mestnega prometa. V prvem delu prispevka utemeljujemo integracijo s prikazom povezav med ...mestno strukturo in prometom. Naslednje poglavje je namenjeno prikazu nekaterih tujih primerov izvajanja integracije v praksi. V zadnjem delu pa predstavljamo nekatera načela, ki so v tujini že doživela potrditev in so primerna za vključitev v slovensko prakso.
V mestih obstajajo številni spregledani in neizkoriščeni prostorski potenciali za ureditev zelenih površin in odprtih prostorov mesta. Določajo jih predvsem lega v mestu, ustrezne, za obisk privlačne ...vsebine v neposredni bližini in dejanska razpoložljivost prostora. V prispevku so predstavljeni nekateri najznačilnejši spregledani potenciali, kot so: zunanji prostori šol, vrtcev, domov za starejše občane, odprti prostori in zelene površine ob javnih ustanovah, četrtnih in lokalnih središčih, večjih trgovinskih centrih, industrijskih objektih in podobno. V zaključku so podani predlogi za nekatere nove tipe prostorov mestne krajine, ki bi lahko pomembno prispevali k izboljšanju kvalitete bivanja v mestih.
Mesto kot vrt, vrt kot mesto Mesto kot vrt, vrt kot mesto
Urbani izziv,
01/2000, Letnik:
11, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pričujoči prispevek izhaja iz sodobnih premikov v razumevanju razmerij med človekom in njegovim okoljem ter pojmovanja napredka. Hannovrski EXPO sproža vrsto vprašanj v zvezi z razmerji med človekom, ...naravo in tehnologijo. Kaže tudi vrsto svežih iskanj možnosti bivanja. V prispevku sta preučeni zamisli naravnih mestnih hodnikov in vertikalnega parka ter način njune materializacije v dveh reprezentativnih detajlih EXPO 2000.
S kolesom prek meja Kos, Jože
Urbani izziv,
12/1999, Letnik:
10, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevek opisuje namen in vsebino mednarodne Velo-City konference 1999 Gradec-Maribor ter organizacijsko izvedbo tega kolesarskega razvojno načrtovalskega srečanja. Osredotoča se zlasti na ...resolucijo konference o kolesarskoprometni politiki, na nastajajoče omrežje evropskih kolesarskih povezav in na prometno načrtovalsko delavnico o problematičnem trgu v Mariboru. Opisuje vsebinske sklope strokovnih prispevkov na srečanju in obkonferenčno dogajanje. V zaključku navaja nekaj koristnih naslovov za pridobitev dodatnih informacij zlasti o trajnostnem prometnem načrtovanju.
Članek obravnava predlog usmeritev za razvoj in urejanje naselij v Sloveniji na državni ravni. Zajete naj bi bile v prostorskem redu, ki bo del prostorskega plana države. Najprej je podana kratka ...kronologija raziskav s tovrstno tematiko hkrati s kritično analizo. Razložena je metodologija z možnimi modeli strukturiranja »usmeritev«. Na osnovi dosedanjih raziskav domačih avtorjev, evropskih smernic ter lastnih zamisli je bil oblikovan osnutek priročnika, ki »usmeritve« hierarhično razdeli na državno, regionalno (pokrajinsko) in lokalno (občinsko) raven. Drugi del ali bolje drugi način zapisa priročnika je podan v obliki glosarja. Vanj je vključeno tudi kazalo za nadaljnje iskanje po raznovrstnih virih.
Raziskava temelji na predpostavki, da sta urbani razvoj in lokalna kvaliteta okolja dolgoročno v povratni zvezi. V povezavi s tem se zastavlja vprašanje, do kakšne mere so v skladu s tem organizirani ...institucionalni okvir, dnevno planiranje in rutine določanja razvojne politike. Raziskava je zasnovana na primerih 10 mestnih regij v Evropi in ZDA. Prvi del prispevka je posvečen primerjavi različnih pristopov k organiziranju naravovarstvene politike in vlogi, ki jo pri tem ima lokalna raven (institucionalni okvir). Prikazane so različne oblike organizacije v državah (od povsem centraliziranih sistemov, kjer lokalne institucije sploh ne sodelujejo, do povsem decentraliziranih, povsem lokalnih sistemov) in v občinah. Razprava se na kratko posveti nekaterim modelom, ki so jih predlagali strokovnjaki, za bolj učinkovito planiranje izboljšave lokalnega okolja.
PDF
