V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘mlinarstvo’, tj. izrazje za pomen ‘mlin’, ‘mleti’, ‘moka’, ‘otrobi’ in ‘koruza’ ter ‘sirarstvo’: besedje za pomene ‘sir’, ‘skuta’, ...‘sirotka’ in ‘sesiriti se’. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Večina narečnih leksemov je slovanskega izvora. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi (npr. mohant in mohot ‘sir (za mazanje)’, žur oz. žura ali cmer ‘sirotka’), na zahodu (primorska narečja) pa najdemo tudi romanizme (npr. špres ‘skuta’, frmenta, frmentin ali frmenton ‘koruza’, semola, šemole in šemolini ‘otrobi’).
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘koruza’: poimenovanja za koruzo, izrazi za ličkanje in ruženje koruze. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za ...Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Za koruzo se najpogosteje uporabljajo še leksemi turščica, sirek, frmenta in frmenton, za pomen ‘ličkati’, tj. ‘odstranjevati krovne liste s koruznega storža’, so v gradivu zapisani še izrazi, kot so majiti, slačiti ali kožuhati, za pomen ‘ružiti’, tj. ‘luščiti zrno s koruznega storža’, pa npr. še luščiti, robiti ali robkati.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Danica Poropat iz Celja bere srednjesavinjsko narečje.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under ...the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Potreba po večji prisotnosti narečnih vsebin na spletu in njihovi interaktivni multimedijski predstavitvi, predvsem strokovno zasnovanih dialektoloških virov in orodij, je spodbudila ...interdisciplinarno sodelovanje različnih fakultet Univerze v Ljubljani, zlasti Filozofske fakultete (FF) in Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), ki je v letih 2017 in 2018 obrodilo sadove v obliki treh prostodostopnih in odprtokodnih spletnih aplikacij o slovenskih narečjih – to so Slovenski narečni atlas (SNA, 2017), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB, 2018) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP, 2018). Članek v prvem delu prinaša splošen pregled slovenskih spletnih dialektoloških virov in orodij, v drugem delu pa podrobnejšo predstavitev funkcionalnosti navedenih treh aplikacij, ki so uporabnikom trenutno na voljo. V diskusijskem delu pregleda je izpostavljen del okoliščin nastanka obravnavanih aplikacij in z nastankom povezanih omejitev, nakazane pa so tudi možne rešitve, ki bi jih veljalo preudariti za zagotovitev njihovega dolgoročnega razvoja.
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Gostenčnik, Januška; Horvat, Mojca Kumin
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Letnik:
13, Številka:
13
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri ...predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narečjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvistična, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi različnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožič, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (več) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pričata o pomenski oz. semantični spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka.
Članek obravnava jezik Joannisa Kondilakisa, enega izmed novogrških avtorjev, ki so v svoj književni opus vključevali značilnosti domačega (tj. kretskega) narečja, in kontekst nastanka njegovega ...literarnega opusa. Da bi omenjeno tematiko osvetlili z različnih vidikov, so v prvem delu prikazane temeljne idejne in jezikovne usmeritve časa, v katerem je omenjeni avtor deloval, pa tudi podatki o njegovem življenju in delu. Sledi strnjen pregled novogrških narečij, članek pa se zaključi s prikazom najpomembnejših rezultatov analize rabe kretskega narečja v delih Joannisa Kondilakisa.
Pričujoča razprava se osredinja na štiri morda najznačilnejše arhaizme s prajezično datacijo v arkadijskem glagolskem sistemu, izpričane na napisih IG 262 iz Mantineje (5. stol. pr. Kr.) in IG 343 iz ...Orhomena (4. stol. pr. Kr.). Arhaizmi so obravnavani z diahronega vidika s pomočjo primerjalne metode in metode rekonstrukcije. Cilj razprave je rekonstruirati podobo posameznega leksema oziroma segmenta na relevantnih predhistoričnih stopnjah (indoevropski prajezik, pragrščina, praarkadokiprščina oz. praarkadijščina), kadar je to mogoče, in predstaviti odnos posameznega arkadijskega arhaizma do inovativnih oblik, ki jih izpričuje večina preostalih starogrških narečij. Predmet obravnave so naslednji jezikovni pojavi, leksemi in segmenti: (1) ojevski vokalizem v primarnih medijalnih končnicah 3. os. sg. in pl. (ark. -τοι in -ντοι), (2) konjunktiv aktiva s sekundarnimi končnicami (na primeru ark. oblike κακρίνη), (3) osebilo 1. os. sg. akt. opt. prez. -οια (na primeru ark. oblike ἐξελαύνοια) in (4) AK. pl. f. akt. ptcp. prez. glagola biti (na primeru ark. oblike ἐάσας). V prilogah sta podani še za razpravo relevantni epigrafski besedili IG 262 in IG 343 v izvirniku in slovenskem prevodu.
The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of ...Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research.
The monograph Shranli smo jih v bančah ('We saved them in chests') aims to present Slovenian clothing terminology in the Canale Valley (Slo. Kanalska dolina). It is the result of research conducted ...in cooperation with the Planika Kanalska dolina Slovenian cultural centre between 2003–2007 and in 2014. It has been formatted as a trilingual (English-German-Italian) concordance dictionary in which the most common collocations are presented alongside clothing terminology. The dictionary includes 657 entries and is based on approximately 1,400 audio extracts from around 16 hours of recording of guided conversations with five informants from Valbruna (Slo. Ovčja vas), Camporosso (Slo. Žabnice) and Uggoviza (Slo. Ukve). The dictionary’s introduction, containing a presentation of the research conducted, the structure of the dictionary entries and a list of abbreviations and acronyms, is accompanied by a transcription of the dialect text Oblačila naših dedkov in babic (Our grandparents’ clothing) by the main informant, Maria Moschitz, together with some photographic material. To make searching through the dictionary easier for users with expertise in several or other languages as well, we have provided lists of entries in which dialect words can be searched against Standard Slovenian, Italian and German, as well as reverse index.