Javni odprti prostor z zelenimi površinami v mestih omogoča prebivalcem višjo kakovost bivanja. Zato je doživljanje, vedênje in uporaba odprtega prostora prebivalcev v mestih pomemben vir informacij ...za prostorsko načrtovanje. V praksi se je izkazalo, da se lahko pogledi načrtovalcev in uporabnikov močno razlikujejo. Šele obiskanost in uporaba odprtih prostorov pokaže, ali so bili ti ustrezno načrtovani. V prispevku sta na podlagi opravljene empirične raziskave v stanovanjskem območju Ljubljane predstavljena pomen in način pridobivanja podatkov o doživljanju in uporabi mestnega odprtega prostora pri prebivalcih. Namen članka je za potrebe načrtovalcev prepoznati dejavnike, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo prebivalcev v stanovanjskih soseskah. Uporabili smo metodo fokusnih skupin in metodo pridobivanja družbenoprostorskih obrazcev. Predvidevamo, da lahko večmetodni pristop da veljavnejše in zanesljivejše rezultate, ki so preverljivi in uporabnejši za pripravo načrtovalskih usmeritev. Predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da prebivalci sosesko večinoma zaznavajo kot območje okrog svojega doma, v katerem se poznajo in družijo s sosedi. Dejavniki, ki sprožajo zadovoljstvo prebivalcev, so vzdrževane zelene površine v bližini doma, parki z drevesi in raznoliko programsko vsebino, drevoredi, povezava zelenih površin v sistem, možnost uporabe površin za rekreacijo in šport ter urbane opreme za počitek in igro. Prostorski elementi, ki otežujejo uporabo odprtega prostora, so predvsem obremenjene prometne ulice, nezavarovani prehodi za pešce, večja območja garaž in parkirnih površin.
V Evropi in drugod lahko opazimo številne poskuse hibridnega združevanja krajinskih elementov in grajene strukture ter različnih rab prostora v neločljivo celoto. Fizična in programska prepletenost ...krajinskih elementov in grajene strukture omogoča uporabnikom tega prostora različne dnevne rabe, kot so oddih in rekreacija ter doživljanje drugih prizorišč (kulturnih, izobraževalnih in socialnih), v pretežno s krajinskimi elementi urejenem javnem odprtem prostoru. Na podlagi opredeljenih družbenih sprememb in novih usmeritev v načrtovanju urbanih območij, analiz primerov sodobne arhitekturne in urbanistične prakse z vidika vključevanja krajinskih elementov v urbano strukturo so v prispevku opredeljeni pojav hibridnega javnega odprtega prostora krajinskih elementov in grajene strukture ter metodološka izhodišča za načrtovanje sodobnih oblik javnega odprtega prostora.
Članek predstavlja metodo za prepoznavanje kvalitativnih in kvantitativnih razsežnosti odprtega javnega mestnega prostora v uporabnikovi doživljajski sliki. Temelji na domnevi, da odprti prostor ...mesta v miselni predstavi ni zvezni kontinuum, kar v splošnem velja za njegovo fizično pojavnost. Odkriva, kje in kako doživlja meje konkretnega odprtega javnega prostora, v katerem je, in kaj doživlja kot soseščino takega prostora. Raziskuje torej pravila, po katerih uporabnik fizično kontinuiran odprt javni prostor v mislih strukturira na manjše enote in jih povezujejo med seboj v omrežje. S poznavanjem teh pravil je mogoče odprte javne prostore, ki jih uporabniki doživljajo izrazito pozitivno, na miselni ravni razširiti na širši prostor in tako oživiti tiste sosednje prostore, ki so doživljani z negativno konotacijo ali pa v miselni predstavi sploh niso prisotni in posledično uporabljani. Prav navzočnost ljudi pa je bistvena sestavina kvalitetnega javnega prostora.
Oblikovanje novih stanovanjskih sosesk v slovenskem prostoru se kljub novim tehnologijam in obsežnemu strokovnemu znanju, ki je na voljo na vseh področjih od urbanizma, arhitekturnega oblikovanja pa ...do krajinskega oblikovanja odprtih prostorov v segmentu stanovanjskega zelenja ne izboljšuje. Pomanjkanje prostora in večanje izkoristka dane lokacije s povečevanjem gostote objektov in števila stanovanj onemogočata ustrezno oblikovanje zelenih površin, ki bi bistveno pripomogle k izboljšavi bivalnega okolja. Primerjava s starejšimi soseskami v Ljubljani pokaže, da so bile zasnove zelenih površin v soseskah, načrtovanih pred tridesetimi in celo več leti, bistveno boljše. Ne glede na spremenjene družbene razmere pa se parametri, ki določajo kakovostno bivalno okolje niso spremenili. Zato je treba na vseh ravneh urbanističnega načrtovanja skladno z ustrezno prostorsko politiko težiti k prostornejšim soseskam z večjim deležem primerno oblikovanih zelenih površin.
Za preučevanje doživljanja mestnega odprtega prostora so najpomembnejši psihološki in strukturni vidik ter vidik socialne uporabnosti. Slednji je najpomembnejši, saj odprti mestni prostor z zelenimi ...površinami predstavlja zadovoljevanje potreb mestnih prebivalcev. Psihološki vidik se navezuje na neposredno doživljanje in dojemanje prostora, strukturni vidik pa nam pove, da so javni mestni prostori pomembna prostorska kategorija v zgradbi mesta. Na primeru Bevkovega trga v Novi Gorici so bile uporabljene tri oblike analiz. S strukturno analizo in vrednotenjem prostora sta ponazorjena razvoj in struktura mesta s problemi in kvalitetami. Z rezultati javnomnenjske ankete, ki je bila pripravljena z metodo spoznavnega zemljevida, je bila oblikovana slika o tem, kako ljudje doživljajo svoje vsakdanje okolje. Z metodo modelov časovnih vzorcev pa so bila opazovana dogajanja v prostoru v določenih časovnih prerezih ob različnih dnevih v tednu.
PDF
