Nekaj misli o regiji Plazar Mlakar, Manca
Urbani izziv,
12/2000, Letnik:
11, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pojem regije je večpomenski. Regija predstavlja tako združbo lokalnih skupnosti v nacionalni državi, povezavo skupin držav ali subnacionalnih entitet na nadnacionalni ravni in povezavo geografsko ...homogenih območij, kot tudi povezavo območij s podobnimi težavami, geografsko blizu ali oddaljenih, v problemsko ali interesno regijo. Tu so še planske regije, oblikovane z namenom izvajanja različnih razvojnih politik, konceptualne regije in združbe regij. Z upoštevanjem različnih oblik in tipologij je pojem regije obravnavan kot sistemska povezava enot nižje ravni, kot entiteta s povsem svojimi lastnostmi, ki omogočajo specifičen način njene samoorganizacije in organizacije njej lastnih struktur in procesov.
V nekaterih postsocialističnih mestih je nastajanje neformalnih naselij pojav, povezan z valom urbanizacije v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v drugih pa s pritokom ...priseljencev in beguncev v devetdesetih letih. Območja neformalnih naselij nastajajo zaradi različnih dejavnikov: neustreznega prostorskega načrtovanja, zastarele in zapletene zakonodaje, ureditve javne uprave in stanovanjske politike, ki ne zagotavlja cenovno dostopnih stanovanj. Nezakonita gradnja na mestnih območjih, ki je pogosto posledica pomanjkanja jasno oblikovanega sistema lastninskih pravic in mestne revščine, je resen problem v mnogih mestih, kot so Tirana, Beograd, Tbilisi in Bukarešta. Članek predstavlja tipologijo neformalnih naselij v postsocialističnih mestih in obravnava ekonomske, socialne in okoljske probleme, povezane s tem pojavom. Različne vrste neformalnih naselij in njihov razvoj kažejo na zapletenost vprašanja in potrebo po oblikovanju raznolikih rešitev, ki bi upoštevale razmere danega okolja. Raziskava obravnava odzive politike povezane s tem, med njimi legalizacijo in vključevanje tovrstnih naselij v projekte urbanističnega načrtovanja, zagotavljanje osnovnih socialnovarstvenih storitev (na primer šole in zdravstveni domovi), izgradnjo tehnične infrastrukture (na primer varne ceste, omrežja javnega potniškega prometa, vodovod in kanalizacija) in programe preselitve v socialna stanovanja. Čeprav te rešitve spadajo v okvir različnih politik, je za njihovo učinkovito izvedbo potrebno veliko politične volje ter tudi finančna zavezanost osrednjih in lokalnih ustanov.
Prispevek izhaja iz teze, da je prostorsko načrtovanje odvisno od poznavanja potreb in značilnosti uporabnikov, in zato sta vključevanje uporabnikov v načrtovalsko prakso in sprejemanje odločitev o ...razvoju v prostoru pričakovani razvojni fazi. Teza je podprta z opisom značilnosti prejšnje načrtovalske prakse v razvitem svetu, primerjalni oris značilnosti prejšnje slovenske prakse pa je uporabljen za opis razmer, ki obvladujejo sodelovanje udeleženih v domači načrtovalski praksi. Sodelovanju kot načinu aktivnega vključevanja udeleženih v zgodnje faze načrtovanja in sprejemanja odločitev besedilo pripisuje pozitivne učinke in ga opredeli kot način dela in življenja v prihodnosti. Prispevek povezuje potrebe po znanju, ki jih čutijo prostorski načrtovalci, s pozivi k izobraževanju za trajnostni razvoj in predstavi nekatere pobude in možnosti za učenje o urejanju prostora v šoli.
Vroča tema preteklega leta na področju arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja je vsekakor projekt za Novi Kolizej. Z menjavo lastnika, se pravi podjetja Kolizej, je propadajoča stavba v ...središču Ljubljane postala predmet polemike med zagovorniki zaščite Kolizeja in zagovorniki njegove rušitve. Problem, s katerim se spopadamo že vrsto let, je obnova Kolizeja. Od izgube svoje prvotne funkcije propada na dnu nekdanje gramozne jame, ki jo je ljubljanski magistrat dodelil arhitektu Withalmu. Že od nekdaj je bil namenjen zbiranju socialno šibkih prebivalcev Ljubljane. S preurejanjem in dograditvami je bila podoba spomenika vedno bolj okrnjena, izginile so arkade in okrasje, del objekta se je celo porušil zaradi nespametnega preurejanja. Primer spretne obnove dediščine in oživljanja mestnega jedra je pri naših sosedih, gre za muzej Kunsthaus v Gradcu, kjer se stara arhitektura povezuje z novo. Morda se rešitev ponuja v združevanju interesov.
Proces tranzicije od orientalske kasabe k evropskemu mestu in metropoli je bil v Beogradu dolg, saj so ga ovirali različni ekonomskopolitični in družbenokulturni dejavniki. Vse do danes evropski vzor ...ni dosežen. Kot razvojni proces v Beogradu, deluje tranzicija prek svojevrstne paradoksalne inverzije – logika usklajenega razvoja mestnega prometa in urbane oblike ter strukture, ki se v teoriji urbanega načrtovanja pojavlja kot postulat, je v Beogradu pod vplivom neverjetne, efemerne, izobličene, vendar avtentične transformacije. Toda, s kakovostnimi rešitvami, sklepi in priporočili za nadaljnjo implementacijo ideje o uvedbi novega sistema javnega mestnega prometa, ki je del glavnega projekta prve linije lahkega metroja v Beogradu, ob ustanovitvi enotne skupine strokovnjakov, investitorjev, pogajalcev, javnega mnenja in vseh akterjev, pomembnih za sprejemanje odločitev, z enotno in nekompromitirajočo idejo o podobi in kakovosti urbanega življenja v Beogradu prihodnosti, se odpira doslej še neodkrito področje možnosti za prometno urejen urbani razvoj Beograda kot optimalni in sprejemljivi model. Mestno življenje bi utegnilo znova postati dinamično, produktivno in privlačno.
Članek podaja glavne usmeritve iz istoimenske raziskovalne naloge, ki jo je avtor obdelal skupaj s soavtorjema prof. Petrom Gabrijelčičem in viš. pred. Almo Zavodnik. Prikazane so vse prednosti in ...nevarnosti, ki jih za slovenski prostor predstavlja vključitev v Evropsko unijo. Splošna načela, najbolj izrazito izražena v dokumentu ESDP, so za Slovenijo sprejemljiva s tem, da je potrebno bolj poudariti mrežo mest, sistem varovanih naravnih območij, konkurenčnost nasproti bližnjim tujim urbanim središčem, pritegniti transportne tokove, iskati tržne niše v kmetijstvu in proizvodnji ter ohranjati identiteto slovenskih mest in krajin.
PDF
