Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omrežja javnega ...prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obrežjih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastništvu in rabi, postaja vse pomembnejši za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje površine, kot so zelenice, ploščadi, atriji, pasaže, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora v naših mestih nastaja nenačrtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pešpotmi, ki že tvorijo obsežno slovensko omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano načrtno urejanje omrežja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni – v načrte parcelacije pri prostorskih načrtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih.
Indikatorji trajnostnega razvoja prikazujejo statistične vrednosti, ki merijo kapaciteto celotnega sistema za zadovoljevanje potreb današnjih in prihodnjih generacij. Indikatorji kažejo stanje in ...trende, kako se premikamo proti zastavljenim ciljem. So orodje s katerim merimo napredek. Namenjeni so različnim uporabnikom: širši javnosti, politikom, strokovni javnosti, zato morajo biti pripravljeni tako, da predstavljajo poenostavljene informacije, ki so relevantne za doseganje trajnostnega razvoja.
Spremembe v vrednostnih sistemih, načela okoljske etike, se morajo udejaniti v materialnem življenju družbe in posameznika ter vplivati tudi na razumevanje in vrednotenje geografskega okolja. ...Potreben je premik od pretežno antropocentričnega pojmovanja geografskega okolja, ki ni (več) zgolj arena gospodarstva in bivalno okolje človeka, ima tudi ekosistemski, varovalni pomen.
In order to improve the knowledge on environmental impacts of current production systems and to find the solutions to reduce the negative impacts effective multi-approach environmental assessment ...methodologies are required. The environmental impacts assessed in complex systems, such as agriculture and food production, are prone to higher uncertainties. Therefore, field-specific standardization of the assessment procedures based on multiple screening studies are required to make the assessment outcome less vulnerable. The procedure array pairing for the formation of production step emission inventory is an important methodological process in environmental impact assessment. Initial production data was coupled with specialized databases, models found in scientific literature and environmental category characterization guidelines in order to construct an environmental impact methodological framework specific to four case studies of traditional food production.
Analiza okoljskih vplivov dejavnosti agroživilskega sektorja je večplastno opravilo, ki nas pogosto privede do precej negotovih ocen. Oceno vpliva na okolje, v kateri hkrati obravnavamo več vidikov obremenjevanja okolja, lahko izboljšamo s področno-specifično standardizacijo postopkov presoje, ki temelji na podlagi konkretnih primerov iz proizvodnje. Oblikovanje nabora postopkov za pripravo emisijske evidence posameznih proizvodnih korakov je pomemben proces ocenjevanja vplivov na okolje. V našem delu smo eksperimentalne in proizvodne podatke podprli s specializiranimi zbirkami podatkov, modeli iz strokovne literature ter smernicami za karakterizacijo okoljskih kategorij. Predstavljen metodološki okvir smo oblikovali za oceno okoljskega vpliva štirih primerov iz proizvodnje tradicionalnih živil.
Prispevek je usmerjen k celovitemu sooblikovanju pogojev za tvorno izobraževanje o učinkovitih, konkretnih prispevkih k trajnostni razvojni usmeritvi, s poudarkom na grajenem okolju oziroma ...arhitekturi. Opredeljuje vlogo izobraževanja o grajenem okolju oziroma arhitekturi v konceptu trajnostnega razvoja; določa izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnih vsebin ter opredeljuje izobraževalne vsebine in njihove predstavitve glede na razvojne sposobnosti ciljne publike. Predstavlja torej razmislek o opredmetenju pojma trajnostni prostorski razvoj za oceno osveščenosti otrok in mladostnikov o »trajnostnih arhitekturnih« temah ter tudi za ugotavljanje usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi s trajnostnim razvojem. Konkretizacija pomeni izbor in vizualizacijo aktualnih konkretnih pojavov v prostoru za izbrano ciljno publiko – v prispevku so prikazani vzorčni primeri. Prispeva k razvoju »kulturne« dimenzije trajnosti prostorskega razvoja. Prizadevanja vodijo k razvoju sistema vseživljenjskega učenja o arhitekturi ter njenem vplivu na naš vsakdan in naš jutri.
Prispevek obravnava odnos do kulturnih in naravnih kvalitet prostora pri populaciji, ki končuje osnovnošolsko izobraževanje. Prepoznavanje prostorskih vrednot lahko štejemo med tiste veščine ...aktivnega prebivalstva, ki so temeljne za premišljeno delovanje v bivalnem in funkcionalnem prostoru posameznika. Hkrati je za prostorske stroke koristen tudi vpogled v prostorski vrednostni sistem prihodnjih potencialnih investitorjev.
Predstavljeni so rezultati raziskave o pojmovanju kvalitet prostora vzorčne populacije (N=188) štirih osnovnih šol. V povezavi z drugimi raziskavami s tega področja ugotavljamo načelno prepoznavanje kvalitet prostora s strani mladostnikov, vendar hkrati tudi omejeno zmožnost prenosa tega védenja v njihovo lokalno bivalno okolje. Sklepamo lahko o njihovem slabem poznavanju vzročno-posledičnih razmerij pri posameznih procesih v naravnem in oblikovanem prostoru. Vzrok za pomanjkljivo uresničevanje trajnostnega vedenja mladostnikov na ravni lokalnega bivalnega prostora pripisujemo predvsem vplivom domačega socialnega okolja. Iz površinskega zavedanja kvalitet in ranljivosti prostora (grajenega in naravnega) lahko sklepamo tudi o pomanjkljivih in nekoherentnih učnih vsebinah v procesu splošnega izobraževanja. Rešitve vidimo v dopolnjevanju učnih metod in tehnik ter premišljeno zastavljenih učnih ciljih, ki bi jih povezali v bolj življenjsko in logično celoto.
Izkušnje, ki jih pridobimo v prostoru (ne)posredno vplivajo na proces izobraževanja oz. na samo učno okolje. Prav zato je najbolj produktivno tisto učno okolje, ki temelji na izkustvenem učenju. V ...tej raziskavi je izkušnja prevzela vodilno mesto pri oblikovanju didaktičnih pristopov k poučevanju geografije in opredeljevanju učnih stilov, oblik in metod oz. k ustvarjanju reprezentativnega geografskega učnega okolja.
Case studies of environmental impact assessment were performed for production steps of three traditional food production lines (dairy cow breeding, dry-cured ham, Brassica sp. growing) in order to ...examine the previously constructed methodological framework. The emission inventory was obtained on the basis of initial experimental data. The emissions were aggregated accordingly for the characterization to environmental impact categories. The contribution of studied process steps to several environmental impact categories was assessed (greenhouse gas emission, acidification potential, eutrophication potential, use of resources and use of agricultural land).
V tem prispevku predstavljamo končne rezultate ocenjevanja vplivov konkretnih primerov iz proizvodnih linij tradicionalnih živil na okolje. Na primerih uvajanja inovacij v proizvodnje linije v proizvodnji tradicionalnih živil (sir, pršut, cvetača) smo preverili ustreznost vnaprej vzpostavljenega metodološkega ogrodja za ocenjevanje vplivov na okolje. Na podlagi eksperimentalnih podatkov smo opravili popis emisij, iz popisa pa smo izračunali doprinos proizvodnih postopkov k posameznim kategorijam okoljskih vplivov. Glede na dostopnost in kakovost podatkov smo ocenili doprinos različnih postopkov pridelave k več kategorijam obremenjevanja okolja (izpusti toplogrednih plinov, prekurzorji kislega dežja, prekomerno kopičenje hranil v okolju, potencial za nastajanje ozonskih lukenj, raba kmetijskih površin in raba drugih virov).
Izziv sodobnega časa ni vezan samo na hiter tempo življenja, veliko obveznosti in čim večjo učinkovitost v delovnem procesu, ampak je tudi v dojemanju grajenega in naravnega okolja v vsakodnevnem ...ritmu. Kolikokrat smo se pri hitenju s sestanka na sestanek zalotili, da nas zmotijo težko dostopna lokacija, zasedenost parkirišč, slaba vzdrževanost prostorov, neurejena klimatizacija. Po drugi strani se nam pogled spočije na zelenih parkovnih nasadih, pretakanju vode, ugodno se počutimo v lično urejenih prostorih. Vse to podzavestno in tudi zavestno opažamo, zaznavamo, si zapisujemo v spomin. Sinergični učinek tega odnosa človeka in okolja je bila tematika sociopsihološke raziskave, ki je predstavljena v nadaljevanju. Gre za odnos posameznika ali skupine do nepremičnin, in sicer glede na tehnične, socialne, psihosocialne, zgodovinske in ekonomske vplive. Ukvarja se z analizo odnosa med nepremičninskim statusom družine in klimo, samoevalvacijo članov, vrednotami, drugimi orientacijami, življenjskim slogom ter identiteto ali učinkovitostjo posameznikov.
PDF
