Prihaja čas vročih dni in žito bo zrelo za žetev. Ob pogledu na fotografijo se spomin obudi na dni, ko smo to počeli drugače, kot to počno danes, saj je bilo več družabnosti in medsebojne pomoči. To ...je bil praznik na kmetiji, za malico je bil obvezen bel kruh, nekaj prekajenega, fižolova ali paradižnikova solata, potica in najboljša pijača kmetije, za otroke pa domač bezgov sok ali voda. Malicalo se je kar na njivi, v polkrog smo razporedili požete snope, da nismo sedeli kar na zemlji v sredino se je pogrnil prt in nanj naložile vse dobrote za malico. Pri žetvi je sodelovala cela družina in naprošeni sosedje za pomoč. Otroci smo pobirali klasje, ki je ostalo za žanjicami, ki so žele z srpi, možje so vezali snope in jih zlagali v red ,da smo potem naložili na voz in odpeljali domov ali kopice kjer se je še malo sušila slama. Zlaganje kopic je bilo posebej zahtevno delo saj so morale biti tako zložene, da klasja ni morebitna toča že kar na njivi omlatila. Snopi zloženi v late na kozolcu ali pa marofu so se sušili in čakali na mlačev. Kadar se je rabila slama za streho, potem je bila mlačev ročna s cepci, da se ni poškodovala slama, drugače pa strojno z mlatilnico. Žito smo seveda potem očistili plev s posebnim strojem na ročni pogon in čisto žito potem spravili v kaščo v posebne pregrade (ahkarje), žito smo tudi prebirali v deževnih dneh za seme za naslednjo žetev. Morala so biti lepa in ne poškodovana brez plevela, le makova semena so lahko ostala med žitom. To opravilo je bilo predvsem za stare mame in starejše ženske.Na fotografiji od leve: Marija Verdel, Majda Vrečer, Lidija Vrečer, Branko Verdel, Alojzija Šibanc, Jože Verdel, Anton Šibanc II. in Anton Šibanc III.Fotografijo je posneta s KODAK kamero v juliju 1966.Prispeval: Bojan Vrečer (VREBO)
Slavkina teta Olga kosi travo na Brcih za zajce in za prašiče. Prašiče so vzgojili sami. Svinje so valile doma. Slavka in njena mati Pavlina sta bili mnogokrat porodničarki.
Na fotografiji Slavkina mati Pavlina in oče Jože v Jajdiščih žagata drva. Njuna žaga je bila prva motorna žaga na Mršah. Njen oče je med drugim izdeloval tudi premog, kar opišem spodaj. Na Mršah so ...imeli svoje za prodajo, jabolka, krompir in drva. Obstajali pa so tudi fantje, ki doma niso imeli svojih drv in so se ponoči ob polni luni odpravili po Žnidarci in Orehoušni (vas Orehek, Brkini, občina Hprelje-Kozina) do Tatršne (vas Tatre, Brkini, občina Hrpelje-Kozina). Tam so se v gozdu ustavili, si izbrali vsak svoje debelo deblo in začeli žagati z žagonom. Da se ne bi slišalo žaganja na Tatre, niso sekali. Ko so si napravili vsak svoje drvo, so si ga naložili na ramo in se odpravili proti domu. To ni bilo lahko, pot je bila dolga in strma, drva pa težka. Hodili so tudi celo noč, ker so vmes počivali. Da jih ne bi dobili Tatrci, so menjavali kraje kraje. Enkrat so šli v Padež, potem pa nazaj v Tatršno, običajno blizu žleba, da se ni slišalo žaganja. Kraja jim je šla dobro od rok. Naredili so veliko drv in veliko so zaslužili, dokler ni neke noči zapadel sneg in za sabo so pustili sled, ki je peljala do Mrš. A drva so bila že prodana, od vaščanov pa Tatrci niso izvedeli, kdo jih je kradel. Ko so pri Slavki doma delali drva, ni bilo traktorjev, ki bi drevesa iz žlebov zvlekla do gozdne poti. Takrat so morali nositi ven iz žlebov drva na rami, kar je bilo zelo naporno, težko. Slavka se spomni, kako so žagali drva pod Ravbarco v Žlebu in drva je bilo treba znositi na pot. Oče ni bil pretirano močan in tudi zdrav ravno ne. Kadar sta nosila drva z Žleba skupaj, je vedno poprijela na debelem koncu, oče pa zadaj, kjer je bilo lažje. Tresla so se ji kolena, da se ni mogla zravnati, tako jo je pritiskalo ob tla. Vedno se je bala, da bo padla in da ju bodo drva stlačila podse. Ko so bila drva na poti, sta jih naložila na voz in jih dvakrat peljala domov, včasih tudi trikrat. Čeprav je bila Slavka vedno suha, a še kar močna, je bilo drva vseeno zelo težko napravljati, pove. Zvečer je bila utrujena, da je zaspala pri mizi brez večerje. Neke zime jim je žled polomil veliko drevja. Niso imeli ne konj ne volov, da bi jih zvozili domov. Oče se je odločil, da bo naredil krbun, premog. Žagala sta drva pod Krncem blizu Žleba, da je bila voda pri roki. Najprej sta naredila velik prostor. Vso zemljo sta spravila na kup, nato sta sežagala drva na dolžino pol metra. Na sredino prostora sta zabila debelo drvo in zlagala razžagana drva okrog njega. Na sredini sta dala drobna in suha, okrog pa ostala. Ko je bila prva vrsta pri tleh zložena, sta začela nanjo zalgati drugo in tako naprej, vedno bolj na ozko, dokler nista naredila na vrhu špice. Na sredi so bila suha drva. Potem sta kup obložila z zemljo, ki sta jo polivala in tolkla po njej, da se je oprijela drv. Oče je pri tleh pustil odprto luknjo, da je zanetil ogenj na sredi z dolgo palico, na kateri je bila na koncu zavezana cunja/štraca, namočena v petroleju, da se je hitro vnela. Na vrhu kupa je začel delati s palico luknje, da je povleklo dim ven. Tako je začela karbunica goreti. Potem je oče od spodaj luknjo zamašil z zemljo, da zrak ni mogel prodreti, ker bi sicer drva zgorela. Slavka je očetu nosila vodo, pršil jo je po zemlji, da se ni posušila, ker bi sicer zemlja razpokala in drva zgorela. Pri karbunici je nekdo moral ostatati noč in dan. Da se drva ne bi zažgala, je z vrha dol naredil okrog in okrog več lukenj, vedno niže, zgornje luknje pa je mašil. Delo je lahko trajalo tudi deset dni, odvisno od velikosti karbunice. Ko se ni iz karbunice več kadilo, sta z očetom očistila zemljo okrog. Takat je bilo nevarno, da se vse vžge, ker je bil krbun poln isker, ki so tlele. Zato je Slavka pridno nosila vodo, da je oče sproti polival, da se ni vžgalo. Okrog krbuna je bilo vse mokro, v blatu, oče pa je krbun sproti razkopaval. Oba sta bila črna kot zamorca. Ves dan sta nosila vodo in polivala, da se je krbun ohaldil, potem sta začela zbirati dolge lepe kose, ki so zgledali kot sežgana črna drva. Zložila sta jih v štivo na koncu prostora. S kampjoni sta pokrila droben krbun v žaklju, da se ni raztresel, potem sta jih še enkrat polila, da se je premog ohladil. Nakar sta jih pokrila s platnom in se odpravila domov.
