Kakovostni uvoženi noži iz 16. stoletja, najdeni v strugi Ljubljanice, kažejo na živahne stike med ozemljem zdajšnje Slovenije in zahodno ter srednjo Evropo. Nože so večinoma uporabljajo kot jedilni ...pribor, nekateri, predvsem manjši, pa so bili morda namenjeni šiljenju gosjih peres, s katerimi so pisali. Nože hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 338, 339, kat. št. 118.
Med najštevilnejšimi najdbami iz Ljubljanice so sekire. Na sliki so sekire iz pozne rimske dobe in zgodnjega srednjega veka (3. stoletje–začetek 7. stoletja). Nekatere imajo ohranjene tudi ostanke ...lesenih toporišč, kar je pri predmetih z drugih najdišč redko. Sekire hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 296, 297, kat. št. 83.
Koščene harpune iz srednje in mlajše kamene dobe (10.000–6.000 let pr. n. š.) so uporabljali pri ribolovu, ki je v tem času postal pomemben vir prehrane prebivalcev Ljubljanskega barja. Najdene so ...bile v strugi Ljubljanice. Harpune hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 198, 199, kat. št. 5.
Pri arheološkem nadzoru zemeljskih izkopov za gradnjoavtoceste med Divačo in Danami pri Sežani je bilo leta 1994pri vasi Žirje odkrito rimsko žarno grobišče. V prispevku ...jepredstavljena metoda zaščitnih izkopavanj in analiza 16 odkri-tih grobov. Po grobnih pridatkih sodi grobišče v 1. st. in jepripadalo manjši poljedelski skupnosti. Orodja iz grobov panakazujejo tudi njihovo obrtno dejavnost
