Besedilo v nadaljevanju obravnava zgodnje učenje latinščine. Osredotoča se na zanj bistvene višje štiri osnovnošolske razrede, na tako imenovano predmetno stopnjo (starost učencev od 11 do 15 let, ob ...zgodnejšem vstopu v šolo od 10 do 14 let). To širša javnost slabo pozna, vse prepogosto jo dojema – naj bo večina z izkušnjo nižje klasične gimnazije ali poznejšega štiriletnega osnovnošolskega latinskega programa a priori izvzeta – kot nezanimivo oziroma, kako napačno, kot programsko manj pomembno od razredne ali srednješolske stopnje. Vsakokratna šolska oblast pa se, nasprotno, dobro zaveda pomena tega starostnega razdobja, ko se začenjajo ustvarjati zametki celostnega pogleda na svet in samega sebe, ter skuša zanj uvesti enovit, po svoji meri ukrojen šolski sistem, pri čemer je vedno znova na udaru tudi pouk klasičnih jezikov.
Delo Izazovi učenja stranoga jezika u osnovnoj školi, ki ga je uredila Yvonne Vrhovac, skupaj s sodelavkami tudi (so)avtorica prispevkov, je impresivno in poglobljeno delo, ki se nanaša na poučevanje ...in učenje tujih jezikov v hrvaških osnovnih šolah. Razdeljeno je na osem obsežnih tematskih poglavij.
Predmet obravnave je iz nižjegimnazijskega klasičnega programa leta 1958 rojeni štiriletni osnovnošolski latinski program (ŠOLP) za učence med 11. in 15. letom, ki predstavlja s ...kulturno-civilizacijskimi vsebinami smotrno obogateno jezikovno jedro zgodnjega humanističnega programa, je zaključena celota in hkrati predpogoj za oživitev gimnazijske nadgradnje. Priložen je predlog programa, kako pomagati javnemu ŠOLP-u z dna, kamor je, do konca osemletke dovolj trdoživ in uspešen, strmoglavil – zaradi neustreznih normativov, ne pomanjkanja interesa – ob uvedbi devetletke in kjer je preživotaril njeno prvo oziroma svojo šesto dekado (2008–2018) ter se vita minima znašel na pragu sedme (2018–).
Pričujoči članek predstavi diahroni pregled didaktičnih pristopov, ki so se uveljavljali pri poučevanju tujih in drugih jezikov v svetu do danes. Njegov namen je preveriti njihovo rabo pri ...glotodidaktiki italijanščine kot drugega jezika na narodno mešanem območju slovenske Istre. Po primerjavi z učnim načrtom avtorica umesti vidnejše pristope v sodobno pedagoško prakso in jih na konkretnih primerih lastne pedagoške prakse preuči ter poda smernice uporabe v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovnih šol.
Članek povzema bistvene točke metodologije CLIL z namenom, da se ugotovi možne implementacije CLIL-a v slovenskih in škotskih osnovnih šolah z učiteljskega vidika. Pri tej metodi gre za vsebinsko ...usmerjen pristop k učenju tujih jezikov. Obe državi, Slovenija in Škotska, sta si pri izvajanju te metodologije podobni, čeprav je njun odnos do učenja tujih jezikov drugače pogojen, saj je slovenščina na svetovni lestvici eden izmed manjših jezikov, medtem ko je angleščina najbolj razširjen svetovni jezik. Za boljše razumevanje možnosti izvajanja CLIL-a je obdelan tudi slovenski in škotski učni načrt za poučevanje modernih tujih jezikov. Na koncu pa so predstavljeni še rezultati, pridobljeni z anketo, narejeno med slovenskimi in škotskimi učiteljicami o njihovem odnosu in mnenju o CLIL-u.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Prvi šolski dan v novi devetletki: starši peljejo otroke v šolo, prvošolčki v učilnici, osnovna šola Savsko naselje v Ljubljani, rumena rutka in zajčki, izjave Miha, Petra, Žiga in starši, malček joka, Adam Silič raca po hodniku, ljubljanska županja Vika Potočnik na proslavi, globus, učilnica, učenci na hodniku, učbeniki za prvi razred, zakuska, otroci iz prvega razreda, stoji z očali Adam Silič, otroci plešejo kolo, pevski zborček, izjave: Laszlo Herman, učitelj OŠ Livada, Suzana Švencbir učiteljica, Alenka Taštanovska, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, Darja Piciga, nekdanja članica kurikularnega sveta, Olga Glazer, ravnateljica, Erika Dragar učiteljica, Mojca Merhar, vzgojiteljica.
The first school day in a new primary school: parents bring their children to school, first graders in classroom, elementary school in Savsko naselje in Ljubljana, yellow scarves for the first graders, statements of the little ones: Miha, Petra, Žiga; Adam Silič one of the children waddles down the hall; Vika Potočnik Mayor ofLjubljana at that time, giving her statement at the opening celebration; classrooms, children in the hallways, textbooks for the first graders, snacks, children dancing and singing. Statements by Laszlo Herman, a teacher OŠ Livada, Suzana Švencbir, a teacher, Alenka Taštanovska, State Secretary at the Ministry of Education and Sport, Darja Piciga, former member of State Council of Curriculum, Olga Glazer, Headmaster, Erika Dragar, teacher and Mojca Merhar, educator.
Information:
First school day in new primary school.
Original language summary:
Prvi šolski dan v novi devetletki.
Izhodišča: V razvitem svetu se zaznava izrazit porast prekomerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki. V raziskavi smo analizirali prekomerno prehranjenost in debelost med ...ljubljanskimi osnovnošolci, starimi od sedem do štirinajst let, v obdobju po osamosvojitvi Slovenije.
V današnjem času so ravnatelji slovenskih osnovnih šol razpeti med vlogo pedagoškega vodje in vlogo poslovodje zavo- da. Izpolnjevati morajo tako zahteve, ki jim jih določa ustanovitelj (občina oz. ...država), ter želje in potrebe zaposlenih, ki jih vodijo. Na uspešnost dela ravnateljev zagotovo vplivajo značilnosti njihovega vodenja, te pa bi morale biti pri- lagojene karakternim značilnostim ravnateljev, zaposlenim, ki jih vodijo, pa tudi trenutni situaciji in okoliščinam šole, v kateri delajo. Dobro poznavanje vseh teh dejavnikov bi ravnateljem in vsem, ki so vključeni v njihovo izobraževanje, omogočilo boljše usposabljanje za vodenje, kar bi posledično pozitivno vplivalo na uspešnost šol.
Izhodišča: V šoli otroci preživijo velik del dneva, zato ima šola pomembno vlogo pri zdravju otrok in mladostnikov pa tudi pri sodelovanju z zdravstvenimi službami.
Ugotoviti stališče ravnateljev o ...pomenu, smotrnosti in o možnosti umestitve šolske medicinske sestre v osnovne šole.
Podatki so zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Vzorec zajema 55,6 % (n = 266) celotne populacije ravnateljev osnovnih šol. Uporabljena je deskriptivna statistika. Soodvisnost je analizirana z multiplo regresijsko in dimenzije odvisne spremenljivke s faktorsko analizo.
Na osnovnih šolah najpogosteje ukrepajo zaradi akutnega bolezenskega stanja (PV = 3,48), psihosomatskih (PV = 3,42) in kroničnih bolezni (PV = 3,22) (lestvica 1-6). Ravnatelji prepoznavajo potrebo po nalogah šolske medicinske sestre iz promocije zdravja in zdravstvenih storitev, saj je 11 od 13 predlogov dobilo v povprečju oceno nad 4 (lestvica 1-5). Najprimernejšo umestitev šolske medicinske sestre vidijo deloma v zdravstvenem domu, deloma v šoli (60,2 %); najprimernejši delodajalec je zdravstveni dom (59,4 %). Mnenja se ne razlikujejo glede na velikost šole in vključitev v mrežo Zdravih šol. Ravnatelji s šol, v katerih je telesnih poškodb učencev več, izražajo značilno večjo potrebo po šolski medicinski sestri (b = 0,208, p < 0,014), kar velja tudi za ravnatelje z mnenjem, da je usposabljanje učiteljev za prepoznavanje in ukrepanje ob zdravstvenih težavah v odgovornosti zdravstvenega doma (b = 0,270, p < 0,000).
Ravnatelji menijo, da se v šolah srečujejo z zdravstvenimi težavami učencev, a učitelji za ukrepanje nimajo dovolj znanja niti kompetenc. Pozitivno prepoznavajo umestitev šolske medicinske sestre v šolo.
Background: Children spend most of their days in schools, therefore schools play an important role in children’s inter-institutional health care.
To identify views of school principals on the importance, relevance and possible placement of school nurses in Slovenian schools.
A structured questionnaire was used. The sample consisted of 55.6% (n=266) of the total population of elementary school principals; descriptive statistics was used. Interdependence was analysed with multiple regression, while dependent variable dimensions were obtained with factor analysis.
The most frequent interventions in schools are the result of acute medical conditions (M=3.48), psychosomatic disorders (M=3.42) and chronic diseases (M=3.22) (1-6 scale). Principals ranked the need for suggested services of school nurses highly, as 11 out of 13 suggestions received a mean value of over 4 (on a 1-5 scale), not only in health promotion/education but also in other medical services. The most appropriate work location of school nurses is partly in primary health centres and partly in schools (60.2%); the most appropriate employer is the primary health centre (59.4%). Opinions of principals do not differ according to the size of school or participation in the network ‘Schools for health’. Principals of schools with a higher number of interventions due to children’s injuries expressed a significantly higher need for school nurse services in the school (b=0.208, p<0.014); the same also goes for principals who feel that training teachers to recognise and act upon children’s health problems has to be organised by a primary health centre (b=0.270, p<0.000).
In school principals’ view, schools are faced with children’s health problems but teachers do not have enough knowledge or competences to take appropriate measures. They positively recognise the placement of school nurses in schools.
PDF
