Masarykovo* nabrežje (danes Savinjsko nabrežje) je bilo že v preteklem stoletju priljubljeno sprehajališče Celjanov. Na fotografiji od leve otroka celjskega veletrgovca Božidarja Ravnikarja Ines ...Ravnikar (por. Vučkovič) in Janez Ravnikar ter njuna sestrična Tita Grilec.V ozadju je lepo vidno južno pročelje Stare grofije in razvešeno perilo, ki so ga sušile celjske perice, ki je mnogim pomenil edini vir preživetja. Takrat namreč Savinja ni bila samo priljubljeno kopališče, temveč tudi priljubljeno perišče. Na produ med kapucinskim in železniškim mostom so tudi po zimi, v najhujšem mrazu na posebnih pralnih deskah prale perilo v ledeno hladni reki.* Tomáš Garrigue Masaryk (1850-1937), češkoslovaški politik, sociolog in filozof. Bil je goreč zagovornik češkoslovaške neodvisnost med prvo svetovno vojno, kasneje pa je postal ustanovitelj in prvi predsednik Češkoslovaške; po prvi izvolitvi leta 1918 je bil še trikrat ponovno izvoljen (1920, 1927 in 1934).Prispevala: Ines VučkovičUporabljena vira:– Biser na Savinji : Celje na starih razglednicah, 1993, str. 89 – https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C3%A1%C5%A1_Garrigue_Masaryk
Ročno sešita oblekica za otroka od prvega do drugega leta starosti. Prenaša se iz roda v rod. Sešita je bila leta 1953. Hrani jo Sonja Grmovšek v Dolgi vasi pri Kočevju.
Skupina otrok v nekdanjem vrtcu v Šmihelu 6. junija 1956. Na fotografiji sta bratec in sestrica Boris Hrvatin, drugi z leve zgoraj in Majda Primc, druga z leve spodaj. Danes se v prostorih nekdanjega ...vrtca nahaja Zavod Friderika Ireneja Barage, ki ga je leta 2007 ustanovila Škofija Novo mesto. Gradivo je prispevala Majda Primc.
Družina Fink leta 1933 v Irči vasi pri Novem mestu. Od leve proti desni stoji sin Milan, hčer Pavla, sin Jože, ki je umrl kot vojak v drugi svetovni vojni, mati Angela, sin Lojze, ki je ravno tako ...umrl kot vojak v drugi svetovni vojni. Sedi hčerka Zinka. Člani družine so slikani pred družinsko hišo v Irči vasi. Gradivo je prispevala Majda Primc.
Mala Stankica uživa v pomladi in se čudi svetu okoli sebe. V ozadju je stara lesena hiša, ki je bila nekdaj zidanica. Tu sta si dom uredila moja stara starša Genovefa (Efka), roj. Ocepek, in Mihael ...Sevčnikar. Med vojno je stari ata padel v partizanih, stara mama (mami) je nato sama preživljala pet otrok. Čez leta sta si njuna najmlajša hči, Silva, z možem Stanetom Beričnikom, moja mamči in ati, tukaj zgradila svoj dom. Na fotografiji se že vidi prvi dozidani del hiše. Kot je bilo v navadi, se je pred hišo sušilo perilo, ki sta ga mami in mamči prali v bližnjem potoku in po potrebi pred tem še “skuhali” na štedilniku.Svet, v katerega je Stankica pravkar napravila prve korake v življenju, se ji je predstavil v vsej svoji čudežnosti z vonjavami svežih pomladnih trat in cvetlic.Prispevala: Stanka Ledinek
Jenšterletovi fantje (od leve: Jani, Vinko in Marjan Jenšterle) so otroška in mladostniška leta preživljali v brezskrbnem raziskovanju širše okolice svojega doma na Gosposki (takrat Zidanškovi ...ulici). Raziskovalna strast jih je pogosto zanesla ob reki Savinji na Stari grad ali pa preko nje čez Splavarjev most v celjski mestni park in tudi naprej na Reiterjev hrib, Anski vrh ali Miklavški hrib. Na teh raziskovalnih ekspedicijah jih je pogostokrat na fotografski film ujel oče Vincenc. V Celje prišel iz Davče na Gorenjskem, kjer so njegovi imeli veliko kmetijo, na kateri so fantje velikokrat preživljali poletne počitnice.Foto: Vincenc JenšterlePrispevala: Cvetka Jenšterle
Oblačila za dojenčka iz leta 1946. Oblačila je iz lana sešila šivilja Malči Borštnar iz Brune vasi pri Mokronogu. Oblačila so ponosili 3 otroci. V Mokronogu je v tistem času bil velik trgovec z ...blagom Šircelj. Med vojno je blago skril in ga prodajal na črno.
Neznan fotograf, najbrž sorodnik, je okrog leta 1935 fotografiral dečka v kratkih hlačah in nogavičkah, kljub temu, da je bila zima. Ob njem stoji njegova odrasla sestrična. Oba sta kljub snegu ...lahkotno oblečena. Fotografija je posneta pred dečkovo domačo hišo v Dekmanci na Kozjanskem, tik ob Sotli. Oba portretiranca sta otroštvo preživljala v tej hiši. Deček je tu živel še pozneje, tudi med 2. svetovno vojno, ko se je hiša znašla tik ob južni meji Tretjega rajha in so iz večjega dela vasi domačine odselili v Nemčijo, v vas pa naselili Nemce s Kočevskega. Takrat so Sotlo kot mejno reko obrobili z žično ograjo, obrečno ozemlje pa minirali.Hiša stoji še danes, a je nenaseljena. Sotla je znova dobila žično ograjo.
