Slovenske rudarske pesmi je knjiga, v kateri je Tine Lenarčič zbral pete in pripovedne pesmi s celotnega območja Slovenije. Knjiga je bila izdana leta 1983, izdala in založila pa jo je Zveza ...kulturnih organizacij Trbovlje.Naslovnico je oblikoval Janez Bizjak.
Rudarske zgodbe in pripovedi je knjiga, v kateri je Tine Lenarčič zbral zgodbe in pripovedi z območja Trbovelj, ki so šle od ust do ust in se prenašale z generacije na generacijo. Knjiga je izšla ...leta 2004, izdali pa so jo pri Rudniku Trbovlje-Hrastnik, d.o.o..Slika na naslovnici je delo trboveljskega slikarja Jožeta Potokarja Cvrča.
Franc Gerečnik: Tudi to se lahko pripeti rudarska pripoved(vir: Tine Lenarčič (ur.) (2004): Rudarske zgodbe in pripovedi, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trbovlje)
Tone Seliškar: Šarabanka – pesem(vir: Tine Lenarčič (ur.) (1983): Slovenske rudarske pesmi, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, Trbovlje)Tone Seliškar (1897-1969) je bil po poklicu učitelj. ...Služboval je v več slovenskih krajih, med drugim v Trbovljah. V pesništvu je bil v 20. letih izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma in upodabljal socialne tegobe proletarcev. Med njegovimi večjimi pripovednimi deli sta naturalistični roman iz meščanskega življenja okoli 1. svetovne vojne Nasedli brod in roman iz meščanskega življenja Tržaška cesta. Z mladinsko prozo (ki je prevedena v več jezikov) pa se je Seliškar dokončno uvrstil med najuspešnejše slovenske pisatelje.
Ludvik Mrzel: Pesem rudarjev(vir: Tine Lenarčič (ur.) (1983): Slovenske rudarske pesmi, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, Trbovlje)Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu. ...Bil je pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik in prevajalec. Bil je glasni kritik takratnih socialno-družbenih razmer in je med drugim sodeloval v eni od rudarskih stavk v Trbovljah, zaradi česar so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je kasneje vendarle končal. Študiral je filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. Po osvoboditvi je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča in vršilec dolžnosti direktorja Mariborske Drame. Objavljal je tudi književna in gledališka poročila, reportaže in poročila o kulturnem življenju Slovencev v Ameriki. Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Njegovo najbolj znano delo so pravljice, kot jih je sam imenoval, zbrane v knjigi z naslovom Bog v Trbovljah. Umrl je leta 1971.
