Na razstavi Planinskega društva Kranj so predstavljeni tudi Poleg zgodovinskih fotografij so na ogled postavljeni neprecenljivi predmeti, ki so jih člani PD Kranj uporabljali na svojih odpravah in ...pri planinskih aktivnostih.
Družina Miroslava Martinčiča, Ilirska Bistrica, 1910Družina sodnega uslužbenca Miroslava Martinčiča je bila narodno zavedna družina v Ilirski Bistrici. Miroslav tudi Friderik (s sklobukom v sredi ...slike) je prišel v sodnijsko službo v Ilirsko Bistrico na prelomu stoletja. Pred njim sedi soproga Eleonora. Bila Dunajčanka aristokratskega stanu. Imela sta tri sinove in dve hčerki. Vsi so se nadpovprečno izobrazili. Miroslav Martinčič je bil leta 1907 izvoljen za predsednika novo ustanovljenega planinskega društva Ilirska Bistrica in to nalogo opravljal vse do italijanske okupacije naših krajev. Bil je organizator gradnje » Miroslava Vilharja« v Črnem dolu pod Snežnikom, zadnje slovenske planinske postojanke zgrajene pred prvo vojno. Italijani so ga pregnali v Jugoslavijo. Zatekel se je k sinu Miroslavu v Tuzlo kjer je umrl leta 1936. Desno: sin Miroslav Martinčič oficir AO vojske. Bil Maistrov borec in poveljeval obrambi karavanškega predora. Desno Miroslava – Frica Martinčič poročena z Milanom Brinškom železniških uradnikom. (Brat Bogumila Brinška). Z leve: Albert Domladis župan Ilirske Bistrice, desno njegova soproga Ela Martinčič ter do očeta še Julijus Martinčič. Pred njimi sorodstvo z otroki. Kmalu je sledila prva svetovna vojna in družina se ni nikoli več zbrala v tolikem številu.Fotografijo hrani družina Martinčič v Ilirski Bistrici.(Zapis Vojko Čeligoj, 3.6.2016)
Nadžupnik in dekan Jože Horvat (1942-2009) je v Laškem deloval preko 40 let. Ljudje so ga poznali po njegovi izredni zavzetosti za obnavljanje laške nadžupnijske cerkve sv. Martina, župnišča in ...podružnic. Bogata fototeka je polna dokumentarnih posnetkov stanja pred restavriranji in po njih. Malokdo pa ve, da je stal tudi na vrhu Triglava in Jalovca. Čeprav je bil človek prekmurskih ravnic, pa je rad obiskal slovenske planine. Pravzaprav so bili to edini dnevi v njegovem življenju, ko si je res oddahnil od vsakdanjega pastoralnega dela in načrtovanj obnavljanj sakralnih lepot laške župnije. Pred vzponi si je kondicijo nabiral na Humu – »laškem« Triglavu, kjer je iz zaobljube dal ponovno postaviti križ in kamor je rad popeljal svojega velikega prijatelja, pomožnega mariborskega škofa dr. Jožeta Smeja. Horvatov sošolec je bil g. France Urbanija, župnik na Dovjem, duhovni naslednik Jakoba Aljaža. Z njim se je rad pogovarjal o dogajanjih v Laškem. Srečala pa sta se tudi na Kredarici, ko so bile slovesnosti ob blagoslovitvi kapelice Marije Snežne (fotografija je nastala 19. 8. 1992). Gore, planinsko cvetje in razgledi so mu pomenili zelo veliko, zato jih je rad »zapisal v spomin« s fotoaparatom. Imel je dar in estetski občutek za iskanje motivov, kompozicijo in postopke, povezane z nastajanjem kvalitetnih fotografij. Včasih nam jih je po sobotni sveti maši tudi predvajal v učilnici in jih pospremil z zanimivimi, tenkočutnimi, včasih pa tudi humornimi komentarji. Vesela sem, da smo lahko skupaj preživeli nekaj dni v kraljestvu Zlatoroga.
