Sodelovanje javnosti pri urbanistični preobrazbi glavnega mesta je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji kakovosti demokracije v postsocialističnih državah. V članku avtorji ...obravnavajo procese sodelovanja javnosti pri taki preobrazbi v dveh postsocialističnih glavnih mestih: v Zagrebu in Ljubljani. Predstavljeni so izsledki izbranih študij primerov v obeh mestih (park Tabor in soseska BS 7 v Ljubljani ter Meštrovićev paviljon in park Savica v Zagrebu), poleg tega so izpostavljene podobnosti in razlike, ugotovljene na podlagi njihove primerjave. Izsledki raziskave iz let 2018 in 2019 kažejo dokaj nizko stopnjo sodelovanja javnosti v Zagrebu. V Ljubljani je bila navedena stopnja višja in tudi pravna podlaga zanjo je bila močnejša, opazna pa je bila delna odvisnost od političnih in gospodarskih dejavnikov. V obeh mestih je bilo sodelovanje javnosti v najbolj neposredni obliki pri aktivnostih nevladnih organizacij in civilnih pobud. Komunikacija med prebivalci in mestno upravo je bila slaba, kar ni spodbudno vplivalo na sodelovanje.
Kljub večdesetletnemu raziskovanju participacije v urbanizmu in razvoju metod vključevanja javnosti v urejanje prostora je vrzel med odločevalci in načrtovalci na eni strani in lokalnimi prebivalci ...na drugi še vedno pogost spremljevalec urejanja prostora. Zaradi tega je raziskovanje participacije javnosti v urejanju prostora postala klasična tema ved, povezanih z urbanizmom. Ob tem pa opažamo, da je večji del pozornosti namenjen primerom participacije v urejanju prostora, ki pomenijo odziv na določen načrt ali poseg, precej manj te pa je namenjene participativnim praksam, ki temeljijo na pobudi in iskanju novih vsebin za premalo izkoriščene oziroma degradirane prostore. Govorimo o pobudah nove rabe določenih prostorov, ki pa po navadi slej ko prej povzročijo tudi posledične fizične spremembe teh prostorov. V članku opredelimo različne vrste lokalnih pobud ter se osredotočimo na razliko med reakcijskimi in kontributivnimi lokalnimi pobudami ter to povežemo s konceptom skupnosti. Članek temelji na študiji primerov participacije v urejanju prostora. Na koncu pojasnimo specifične razlike med izbranimi primeri, iz tega pa izpeljemo sklepe, ki poudarjajo pomen in priložnost sistemskega spodbujanja kontributivne participacije. Iz članka izhaja priporočilo, da je treba na sistemski ravni olajšati možnosti participacije v iskanju novih vsebin za premalo izkoriščene prostore, saj je v recesiji teh prostorov več, zapleten in nepredvidljiv sistem pa odvrne mnoge ustvarjalne pobude.
Ovaj rad daje širi pregled uloge geotehnike u potresnom inženjerstvu te obuhvaća niz praktičnih primjera kvantifikacije geotehničkih seizmičkih pokazatelja za potrebe izgradnje pojedinih objekata, ...kao i osvrt na nadolazeće promjene u sadašnjim projektnim normama koje evaluiraju utjecaj tla na građevine u potresnim uvjetima. S obzirom na seizmičku aktivnost područja Hrvatske, istaknuta je nužnost sveobuhvatnog pristupa seizmičkom mikrozoniranju koji uzima u obzir čitav niz pokazatelja, od litoloških, inženjerskogeoloških i hidrogeoloških karakteristika te položaja aktivnih rasjeda, do identifikacije nestabilnih padina i zona izraženog likvefakcijskog potencija, za što je potrebna provedba opsežnih geofizičkih i geotehničkih istraživanja.
U radu je prikazan pristup seizmičkoj analizi mostova pri prostorno promjenjivoj potresnoj pobudi. Objašnjen je fenomen prostorne promjenjivosti potresa, utjecaj na odziv mostova i razlike u odnosu ...na istodobnu pobudu oslonaca. Detaljno je opisan model takve pobude, s osvrtom na postupke tvorbe prostorno promjenjivih zapisa. Prikazane su i numeričke metode proračuna, učinkovite za rješenje ovoga problema. Opisana metodologija je primijenjena na seizmičku analizu lučnog mosta. Rezultati analize su pokazali nepovoljan učinak prostorne promjenjivosti pobude na odziv većine razmatranih veličina mosta.
PDF
