This book presents the lives and works of eleven Jewish women authors who lived in the Soviet Union, and who wrote and published their works in Russian. The works include poems, novels, memoirs and ...other writing. The book provides an overview of the life of each author, an overview of each author's literary output, and an assessment of each author's often conflicted view of her "feminine self" and of her "Jewish self".
At a time when the large Jewish population which lived within the Soviet Union was threatened under Stalin's prosecutions the book provides highly-informative insights into what it was like to be a Jewish woman in the Soviet Union in this period. The writers presented are: Alexandra Brustein, Elizaveta Polonskaia, Raisa Bloch, Hanna Levina, Ol'ga Ziv, Yulia Neiman, Rahil' Baumwohl', Margarita Alliger, Sarah Levina-Kul'neva, Sarah Pogreb and Zinaida Mirkina.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Fotografija prikazuje pogrebno procesijo na Bizeljskem na poti do pokopališča. Včasih so krsto nosili od pokojnikovega doma do ...pokopališča. Krste niso nikoli vozili, še vence so največkrat nosili. Vrstni red je bil tak, da so šli za krsto najožji sorodniki umrlega, potem družina in za njimi vsi ostali. Navadno je kak fant nosil spredaj križ, za njim so šli moški in pred krsto župnik in kaplan.Fotografijo je prispeval Boris Kovačič. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V začetku meseca maja 1947 je preminil partizan, poročnik Stanko Baša (1919-1947) s Topolca pri Ilirski Bistrici. V vojnem času je ...bil komandir relejne postaje P-2 v Brkinih. Bil je priljubljen med vaščani in soborci. Tik pred koncem vojne vihre se je pri prevozu hrane s tovornjakom ponesrečil in dobil hude poškodbe glave, ki so po dveh letih povzročile njegovo smrt.Vaščani so pripravili pogreb, kot je bil tedaj v navadi. Kot neporočenemu pokojniku so namenili belo krsto, ki so jo nosili vaški fantje. Ob krsti je korakalo 6 deklet z neprižganimi svečami, pred krsto sta hodili dve svatovci, prva v belem, v spremstvu neporočenega fanta, za njima pa samo dekle oblečeno v črno z zlomljeno svečo. Ob krsti je korakalo šest partizanov/vojakov s puškami. Pogrebne svečanosti je vodil duhovnik (verjetno Milan Grlj). Dolga kolona pogrebcev je peš prehodila celotno 3 km dolgo pot do trnovske cerkve in pokopališča. Nosači krste so se med potjo izmenjevali. S častno salvo ob odprtem grobu in govoru so se pogrebci poslovili od svojega vaščana in vojaki od soborca.(356/vč )- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pokojni Jože Arzenšek, umrl star 65 let, je bil moj stari ata po mamini strani, ki je z družino živel v vasi Bodrež v Šentvidu pri ...Grobelnem.Ob njemu od leve so njegove žalujoče hčere Dora (moja mama), Lizika, Karlina in Julčka. Spredaj, prav tako z leve, so vnuki: Jožek, Marjan (moj pokojni brat), Slavko v naročju njegovega ata Alojza ter vnukinje: Ivanka, Lizika, Milena, jaz Cvetka (na levi) in Dorica. V ozadju so sosedje iz vasi Bodrež.Jože si je družino ustvaril z ženo Dorotejo, mojo staro mamo in sta imela sta štiri hčere, na katere sta bila zelo ponosna. Stara mama je bila ljubiteljica petja, skrbna gospodinja, delala na »gruntu« in bila zelo verna – »pobožna«. Vnuki smo velikokrat morali s staro mamo in starim atom moliti in poslušati Radio Vatikan.»Grunt«, posestvo, je dedoval po starših, za katere je prej tudi skrbel. Bil je zelo deloven in ustvarjalen, kot zelo dober in skrben gospodar je vsa leta dokupoval zemljo (polja, njive), gozdove – »hoste« …Daleč na okoli je bil poznan po dobrem vinu, saj je imel velik vinograd z vinsko kletjo -»gorco«.Stari ata je bil do vseh zelo spoštljiv in tudi kraju zelo spoštovan in aktiven v raznih takratnih vaških odborih.Po nedeljski maši v domači cerkvi Sv. Vida se je rad oglasil vaški gostilni »Pri Bevc« in poklepetal z vaščani.Nas pet vnukinj in tri vnuke je imel zelo rad, spomini nanj so prijetni, nepozabni, še posebej na čas žetve, trgatve, kolin, praznikov. To so bili časi prijetnega druženja, ki ga ne bom nikoli pozabila.V tistem času in, redkokje še danes, je bil običaj na vasi, da je pokojni ležal na “parah” v domači hiši. V času do pogreba so svojci in sosedje ob njem »bedeli«, tudi ponoči, in zanj molili. Zadnje slovo je bilo pred hišo pri odprti krsti, kot prikazuje fotografija. Nato je sledil sprevod s krsto do cerkvi bližnjega znamenja (križa ali kapele), kamor je nasproti prišel duhovnik z ministrantom. Po uvodnem obredu so vsi skupaj odšli v cerkev k pogrebni maši in po njej je še sledila pot na pokopališče, kjer so krsto pokojnikom položili v grob. Če je bila domačija zelo oddaljena, so krsto prepeljali s konjsko vprego. Marsikje pa so krsto s pokojnim nosili pogrebci. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Autori su analizirali kako su 1872. u javnosti banske Hrvatske prikazani pogrebi i što se pisalo u nekrolozima istaknutim preporoditeljima koji su preminuli u proljeće i ljeto te godine, Ljudevitu ...Gaju, Dimitriju Demetru i Petru Preradoviću. Istražene su glavne informativne novine, Narodne novine, Obzor i Agramer Zeitung, kao i Vijenac, dvotjednik Matice hrvatske za kulturna pitanja. Sva su trojica preporoditelja imala svečan pogreb, a o njima i njihovim zaslugama za hrvatski narodni preporod i općenito za hrvatsku kulturu pisalo se u danima i tjednima neposredno iza njihovih smrti. Osobita je pozornost posvećena i prijenosu posmrtnih ostataka Petra Preradovića iz Beča u Zagreb 1879. godine.
In this article the author deals with the manner of burial and the
customs common to the Jews in the relation of the burial of Jesus. The
Jews uniformly disposed of the corpse by entombment where ...possible,
and failing that, by interment; extending this respect to the remains
even o f the slain enemy and malefactor, in the latter case by express
provision of law. The interments are a chronicle of the strong family
feeling among the Jews. Thus it was deemed a misfortune or an indignity, not only to be deprived of burial, but, in a lesser degree, to be excluded from the family sepulchre. The relation of the evangelistic
narrative to the mode o f burial o f the Jews is obvios. Departing from
the Roman Law which anexed a further penalty to execution, the refusal
of burial, and the request for the body, the author analyses the duty
of burial, the time of burial, the preparation of the body (washing,
annointing, clothing), the place of burial (its site and shape) and the large stone capable of being rolled, confirming all with the OT, NT and Rabbinical texts.
