Posodobitev evropskih univerz, ki zajema njihove medsebojno povezane vloge izobraževanja, raziskav in inovacij, velja za temeljni pogoj uspeha lizbonske strategije, obenem pa tudi za del širšega ...približevanja k svetovnemu in na znanju temelječemu gospodarstvu. S svojim prispevkom želim opozoriti na evropske razvojne smernice, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v odnosu do prihodnjega razvoja geografske stroke in položaja geografske vede v Republiki Sloveniji.
V članku so orisani najnovejši družbeni procesi v središču Budimpešte, pri čemer se največ pozornosti posveča socialnemu trajnostnemu razvoju in gentrifikaciji, predstavljeni pa so tudi potencialni ...socialni konflikti na tem območju. Poleg tega so obravnavani najnovejše dogajanje na nepremičninskem trgu in območja gentrifikacije v središču mesta. V drugem delu so predstavljene smeri razvoja in mogoči dolgotrajni vplivi gradnje nepremičnin na preučevanem območju. Članek se konča z ugotovitvijo, da so lahko primeri gentrifikacije v središču Budimpešte opozorilni znak prihodnjega socialnega razseljevanja in socialne izključenosti.
V tem članku želimo prikazati teoretično in praktično ozadje dejavnega razvoja zelenih površin na Madžarskem. Prenovljena zelena površina, trg Mátyás tér (Trg Matije Korvina), je v VIII. okrožju ...Budimpešte. Okrožju pravijo tudi Józsefváros. Okolica trga Mátyás tér ni preveč privlačna. Zanemarjene stanovanjske soseske, ki segajo v osrčje okrožja, so se spopadale z različnimi socialnimi težavami. Krajevna uprava okrožja Józsefváros je zato oblikovala program za četrt Magdolna. Program podrobno načrtuje družbeno rehabilitacijo okolice trga Mátyás tér. Trg so prenovili v okviru programa za prenovo četrti Magdolna. Program je prek projekta GreenKeys sofinancirala Evropska unija. Prenova je potekala po načelih dejavnega javnosti sodelovanja pri razvoju zelenih površin. Pisca tega članka sta bila vključena v program. Na kratko želita povzeti izkušnje, pridobljene s tem projektom, ki je bil v Budimpešti nekaj posebnega. Krajani so uspešno sodelovali pri načrtovanju projekta in njegovem uresničevanju. Sodelovanje je bilo zelo učinkovito, čeprav je izkušnja pokazala, da je bilo krajše, kot so pričakovali vodje projekta. V okviru projekta sta nastala tudi strategija za mestne zelene površine v okrožju Józsefváros in računalniški program za nadzorovanje zelenih površin.
Ker se pogoji življenja v bivalnih okoljih vidno slabšajo, je mednarodna skupnost oblikovala posebna priporočila za razvoj mest in drugih naselij (Carigrajska deklaracija in Agenda Habitat). ...Oblikovana so na osnovi sprejetih načel trajnostnega razvoja. V oblikovanih priporočilih je bodoče trajnostno urejanje bivalnega okolja usmerjeno v sanacijo (prenovo) obstoječega stanja. Ta priporočila so vključena v slovenske normativne in vrednostne dokumente. Ker pa dokumenti, predvsem normativni, niso med seboj usklajeni in jim ne sledijo podrobni zavezujoči in novim hotenjem prilagojeni izvedbeni dokumenti, priporočila, navodila, modeli in različne spodbude in omejitve, se sodobno trajnostno načrtovanje bivalnega okolja v našem prostoru ne odraža. Nasprotno, večplastna degradacija naših kulturnih krajin se dnevno stopnjuje.
Dvestoletno rudarjenje je Trbovljam prineslo številne gospodarske, demografske in prostorske spremembe, ki so še posebej opazne v jugovzhodnem predelu nekdaj intenzivnega izkoriščanja premoga. S ...pomočjo osnovne geografske analize prostorskega, demografskega in gospodarskega razvoja, analizo javnega mnenja in strokovnih pogledov na reševanje in opisom uspešnega angleškega projekta urbane prenove smo poskušali najti učinkovit model in vsebino prihodnjega razvoja obravnavanega območja.
Tobačna Ljubljana, ki je bila dobrih 130 let eden od mestnih zaščitnih znakov, je z zaprtjem poleg vrste spomeniško varovanih objektov industrijske stavbne dediščine sprostila veliko površino v ...neposredni bližini mestnega središča. Tako se je ponudila odlična priložnost za razširitev centra. Julija 2006 je bil zato razpisan natečaj za preobrazbo območja. Rešitve naj bi se opirale na tamkajšnje kakovostne objekte in jih nadgradile z novimi, ki bi skupaj oblikovali prepoznavno mestno območje. Na natečaju so zmagali Dekleva Gregorič arhitekti s celovito vizijo kompleksa Nove Tobačne. Projekt na lokaciji predlaga pester nabor ambientov, od predela prenovljenih objektov z novimi, mestnimi programi do novega hotelskega in kongresnega centra v visokem stolpu, imenovanem Kvadrat. Z uspešnim nadaljevanjem korakov k oživitvi bo Ljubljana dobila vzorčni primer za prenovo opuščenih industrijskih objektov in kompleksov, ki mu bodo lahko sledila tudi druga območja, ki še samevajo.
Degradirana stanovanjska območja predstavljajo 9 % delež urbaniziranih površin petintridesetih, v zadnjih letih planersko raziskanih slovenskih mest. Problematična so predvsem območja organizirane ...večstanovanjske gradnje, zgrajena do sredine šestdesetih let: izolirana, nevzdrževana, sodobnim standardom neustrezna. Pričujoča raziskava preusmerja dosedanjo abstraktno planersko izhodiščno optiko na konkretno arhitekturno – uporabniško raven. Namenjena je utrditvi ideje o nujnosti prenove oziroma revitalizacije kot edinem možnem načinu reševanja problematike določenega vzorca pozidave, določitvi meril in mer za prenovo ter opredelitvi racionalnih oziroma stvarnih usmeritev za konkretne prispevke k izboljšanju bivalnega standarda, torej k novemu preobratu kulture bivanja v obravnavanem poselitvenem vzorcu.
V prispevku želimo pokazati nekatere družbene posledice prehoda industrijskega mesta v postindustrijsko, kot primer bomo pogledali preobrazbo soseske Poblenou v Barceloni. Najprej bomo ugotovili, da ...je mesto lahko nosilec ideoloških sporočil in da ima produkcija mestnega prostora vedno tudi neposredne ideološke učinke. Pokazali bomo, da integracija barcelonske ekonomije v globalno ekonomijo in njena strukturna preobrazba pomembno vplivata na preobrazbo soseske Poblenou ter tako neposredno določata vsakdanjo izkušnjo mesta tamkaj živečih prebivalcev. Vendar barcelonski mestni oblastniki ekonomsko motivirano preobrazbo prikazujejo kot nujno prenovo »problematične soseske«, ki da je v interesu njenih prebivalcev. Prav tu je zato treba kritično premisliti ideološke učinke hegemonističnih reprezentacij mesta ne le kot instrumentov vsiljevanja korporativnih ali birokratskih interesov od zgoraj, ampak tudi kot nosilca normalizacije posameznika in homogenizacije mestnega prebivalstva. Kot primer takšnega vsiljevanja bomo v sklepu navedli primer Kolizeja v Ljubljani.
Propadanje mestnih središč in izgubljanje njihove stanovanjske funkcije sta najbolj pereča problema evropskih zgodovinskih mest. Rešitev je nedvomno v prenovi degradiranih območij znotraj mestnih ...središč in izboljšanju kakovosti življenja v njih. Te probleme bi mesta lahko uspešneje reševala, če bi pozorno in kontinuirano spremljala stanje v prostoru in sproti identificirala tista območja, na katerih je potreba po prenovi najnujnejša, in tiste probleme, ki jih je treba najprej reševati. Kot orodje za sistematično spremljanje stanja v prostoru smo na Urbanističnem inštitutu v sklopu več projektov, razvili računalniško podprto metodologijo, ki omogoča evidentiranje in vrednotenje prioritetnih območij prenove.
PDF
