V prispevku želimo pokazati nekatere družbene posledice prehoda industrijskega mesta v postindustrijsko, kot primer bomo pogledali preobrazbo soseske Poblenou v Barceloni. Najprej bomo ugotovili, da ...je mesto lahko nosilec ideoloških sporočil in da ima produkcija mestnega prostora vedno tudi neposredne ideološke učinke. Pokazali bomo, da integracija barcelonske ekonomije v globalno ekonomijo in njena strukturna preobrazba pomembno vplivata na preobrazbo soseske Poblenou ter tako neposredno določata vsakdanjo izkušnjo mesta tamkaj živečih prebivalcev. Vendar barcelonski mestni oblastniki ekonomsko motivirano preobrazbo prikazujejo kot nujno prenovo »problematične soseske«, ki da je v interesu njenih prebivalcev. Prav tu je zato treba kritično premisliti ideološke učinke hegemonističnih reprezentacij mesta ne le kot instrumentov vsiljevanja korporativnih ali birokratskih interesov od zgoraj, ampak tudi kot nosilca normalizacije posameznika in homogenizacije mestnega prebivalstva. Kot primer takšnega vsiljevanja bomo v sklepu navedli primer Kolizeja v Ljubljani.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Ključna dejavnika pri uspešni prenovi mesta sta kontinuiteta in uveljavitev projektov, pomembnih za razvoj vse skupnosti, v sodelovanju z lastniki zemljišč in nosilci odločanja, ki bodo podprli ...predlagane projekte. Uspešna prenova mesta je možna takrat, ko so prepoznane lokalne potrebe in možnosti ter ko so na voljo učinkoviti in fleksibilni pristopi, ustrezni različnim razmeram in okoliščinam.
V prispevku predstavljamo ključne ugotovitve sociološke anketne raziskave Prenova stanovanjskih sosesk v Ljubljani – Savsko naselje. Osredotočila se je na mnenja in stališča stanovalcev o soseski ter ...predvidela njihove prihodnje stanovanjske preference. Ključni problem – ob izrazitem nezaupanju tako do MOL kot tudi do interdisciplinarne skupine strokovnjakov, vključene v raziskovalni projekt – je predvsem finančna nezmožnost financiranja prenove stanovalcev ob hkratnem burnem zavračanju možnosti sofinanciranja prenove z nadgradnjami in novogradnjami. Rezultati ankete kažejo, da se bo brez izvedene celovite prenove, ki bo vključevala tudi sprejemljivo finančno-kreditno politiko, v naslednjem desetletju zmanjšala kakovost vzdrževanja ter s tem posledično padla vrednost nepremičnin v soseski.
Naselji Štanjel in Kobdilj oblikujeta v prostoru Krasa enovito poselitveno strukturo, ki jo vidno zaznamuje stari Štanjel, edinstveno srednjeveško naselje s prastaro naselitveno tradicijo. Identiteta ...te izjemne kulturne krajine se je v desetletjih po drugi svetovni vojni s prostorskim, urbanim in arhitekturnim razvojem obeh naselij zaradi pahljače vzrokov, ki jih zdaj ne bi naštevali, postopno brisala. V procesih brisanja razpoznavnih značilnosti kulturne krajine kot pomembne vrednosti v oblikovanju kakovosti bivanja je bilo posebno opazno propadanje starega Štanjela, kulturne dragocenosti nacionalnega in evropskega pomena. Prvi bolj ali manj neopazen preobrat v razvoju obeh naselij, ki se je začel v osemdesetih letih dvajsetega stoletja z delno obnovo štanjelskega gradu, se je v novi državi okrepil s sprejetim Skupnim razvojnim programom kraških občin in izdelavo normativnih dokumentov za naselje Štanjel. Vsi normativni dokumenti, posebno še Občinski lokacijski načrt za prostorsko ureditev Štanjela – starega jedra, ki bo v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljen, so izdelani z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja ter novih mednarodnih usmeritev celovitega varstva stavbne dediščine in aktivnim sodelovanjem prebivalcev.
Na začetku diplomskega dela sta predstavljeni dve degradirani urbani območji, planska celota sedem v jugovzhodnem delu Trbovelj in Speke, južni predel Liverpoola. Izhodišča za zasnovo modela in ...vsebine urbane prenove so primerjava najnovejše slovenske in britanske prostorske zakonodaje s poudarkom na izvedbenih dokumentih, analiza Ureditvenega načrta Nasipi oziroma Dodatnega planskega dokumenta za Edge Lane West in prikaz slovenskega in angleškega načina sodelovanja javnosti pri izdelavi dokumentov. Na pilotnem območju Žabjeka so bile ob pomoči vprašalnika pridobljene informacije o dejanskem stanju v prostoru, kakovosti bivalnega okolja, poznavanju sistema prostorskega planiranja in dojemanja, v krajši obliki tudi na manjšem vzorcu iz preostalih predelov Trbovelj. Mnenje so podali akterji urejanja prostora. Dodatno izhodišče je uspešen primer urbane prenove Speke Garstona. V sklepu so predlagane smernice za način in vsebino urbane prenove planske celote sedem s posebnim poudarkom na stanovanjski soseski Žabjek.
Razmislek o problematiki prenove stanovanjskega sklada v Sloveniji dobiva z analizo razvojnih perspektiv, ki jih ponujajo tendence nadregionalnih materialno- in nematerialno-komunikacijskih sistemov, ...zelo dinamično dimenzijo. Polarnost prostora tradicionalne, avtentične identitete in prostora mnogotere, hitro spreminjajoče se različice se začne dotikati meja svojih razsežnosti, in pozove k ponovnemu iskanju ravnovesja. Podobno velja za polarni koncept središč in perifernih območij, ki jih napajajo, ne glede na obravnavano prostorsko merilo. Naš prispevek je torej namenjen iskanju dinamičnega ravnovesja med neizbežnimi globalizacijskimi procesi in preživetjem lokalnega prostora. Dinamično ravnovesje je mogoče vzpostavljati le z zavestnim uravnavanjem skrajnih tendenc, z upoštevanjem mnogoterih, ne izključno ekonomskih ali okoljevarstvenih dimenzij »trajnosti«, temveč tudi širše kulturnih, in to v vseh merilih prostorskih razsežnosti. Primerjava rezultatov dveh ciljnih nacionalnih razvojno-raziskovalnih programov kaže, da je pred slovensko prostorsko politiko odgovorna naloga: uravnovesiti razvojne tendence ne le na državni in regionalni ravni, temveč tudi na subregionalni ter predvsem na lokalni.
Prenova, ki se jo v zadnjih letih v Sloveniji poskuša predstaviti kot pomembno novost v urejanju mest, je v resnici zamolčana in podcenjevana oblika urbanistične metodologije, ki jo v razvitem delu ...sveta uporabljajo že vsaj štiri desetletja. Pri nas je bila ponujena že v začetku 70. let, vendar je bila vse do danes formalno in »strokovno« preprečevana kot nekaj, kar naj bi bilo namenjeno le ozko določenim enotam spomeniško zaščitenih spomenikov. V prispevku so opisani prenova stavbne dediščine v Sloveniji in merila za prenovo grajenega prostora ter predstavljene metodološke osnove in kriteriji za ugotavljanje primernosti prenove, ki jih je mogoče vgraditi v slovensko urbanistični in arhitekturno prakso.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Župnišče na fotografiji, v katerem je dr. Ivanocy bival v letih 1889 – 1913, je bilo zgrajeno v letih 1854/55. Imelo je 3 prostorne ...sobe za župnika z velikimi svetlimi okni in visokim zgornjim prostorom, kuhinjo, shrambo in dve precej veliki kleti. Za služabnike sta bili namenjeni dve sobi.Leta 1889 je bila preurejena kuhinja, dozidana majhna veranda, vrata in okna so bila bodisi zamenjena bodisi pobarvana, kupljene so bile nove peči in ključavnice. Te stroške prenove in preureditve je skorajda v celoti kril patron Geza Szápary.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Problem varstva dediščine se začenja že z njeno opredelitvijo. Vse bolj se uveljavljajo pogledi, ki razširjajo dosedanja pojmovanja dediščine. Njen pravi pomen pa vsakokrat znova izoblikujemo šele z ...njenim vrednotenjem. Sestavni del varstva dediščine so konservatorski posegi. V strokovnem komuniciranju je pomembno, da znamo pojme s področja arhitekturnega konservatorstva medsebojno ločevati, še posebej v razmerju do splošnejših in pogosto rabljenih (obnove, prenove). Iz zgodovine varstva je mogoče razbrati tri osnovne koncepte do (arhitekturne) dediščine. Ti so v sodobnosti vse bolj predmet mednarodnih dokumentov in mednarodnih organizacij, ki v času globalizacije usmerjajo upravljanje z dediščino sveta. Kot temeljna doktrina upravljanja in varstva se še vedno uveljavlja in razvija tako imenovano »integralno varstvo« dediščine.
