Članek obravnava dva slovenska prevoda Flaubertovega kontroverznega zgodovinskega romana Salambô, ki je v izvirniku izšel leta 1862, pet let po izidu realistične mojstrovine Gospa Bovary. Prvi ...slovenski prevod iz leta 1931 je delo Antona Debeljaka, prevajalca in publicista, ki je bil v svojem času zagotovo vodilni slovenski poznavalec Flauberta in nasploh francoske književnosti. Kot kritik oziroma literarni zgodovinar je bil Debeljak prepričan, da je Flaubert v Salambô (kljub temu, da gre za delo z zgodovinsko, eksotično tematiko) ostal zvest principom realističnega romana. To trditev je argumentiral zlasti z analizo Flaubertove pripovedne tehnike, za katero je značilna odsotnost pripovedovalca, njen temeljni princip pa je slikanje (ne pojasnjevanje in komentiranje) resničnosti. Debeljakov prevod je v tem pogledu zelo zvest izvirniku: prevajalec je skrbno ohranil zakonitost nizanja prizorov, pa tudi značilni ritem izvirnika. Manj posrečen je izbor besedišča. Debeljaka, ki je, kot lahko zaznamo tudi v njegovih lastnih besedilih, čutil posebno nagnjenje do manj znanih besed in arhaizmov, je to nagnjenje ponekod odvedlo zelo daleč od Flaubertovega izvirnika. Drugi slovenski prevod Salambô (z letnico izida 2023) je delo prevajalke Saše Jerele. Prevod Flaubertovega zgodovinskega romana lahko štejemo za logično nadaljevanje njene prevajalske poti, ki se je začela s Hadrijanovimi spomini Marguerite Yourcenar, pomemben mejnik na njej pa je bilo gotovo tudi Jezusovo življenje Flaubertovega sodobnika Ernesta Renana. V obeh primerih se je prevajalka mojstrsko prilagodila slogu izvirnika in tako – kljub navidezni podobnosti med “učenima” zgodovinskima romanoma – v celoti ohranila razlike med njima. V novem prevodu Salambô je Saša Jerele z velikim posluhom in skrbno pretehtanimi sredstvi, brez nasilnega prilagajanja slovenske skladnje francoski, poustvarila ritem izvirnika. Izvirniku pa je ostala zvesta tudi v izboru besedišča. Z veliko obvladanostjo, z doslednim izogibanjem cenenim učinkom, ji je uspelo v slovenščini poustvariti roman, kot si ga je zamislil Flaubert: preprost, ne trezen.
At the end of 2022, Comenius University in Bratislava, together with Pavel Jozef Šafárik University in Košice and Masaryk University in Brno, successfully commercialized a joint invention through the ...transfer of intellectual property rights. This marked the first official transfer of intellectual property rights among Slovak universities. Given the intricacies of the entire process, the cooperation of all involved parties played an essential role. The presented article focuses on specific issues related to the transfer process: the transition of intellectual property from a public higher education institution to a foreign private company, with a particular emphasis on legal and economic aspects. The assessment mainly pertains to possibilities for managing the university's intellectual property and the incorporation of the transferred intellectual property into the university's assets. In addition to the aforementioned points, the article also delves into other matters. Notably, it discusses the subsequent steps taken after the intellectual property transfer contract was concluded. This includes the distribution of received sum based on legal and pre-existing contractual obligations that Comenius University in Bratislava was bound by.
Prispevek predstavi sklop evholoških besedil na čast svetemu Hieronimu: od prvih omemb v Gelazijevem zakramentarju do prenovljenega rimskega misala Pavla vi. Orisan je potek kompozicije temeljnih ...zakramentarjev in misalov rimskega obreda, ki so vir, iz katerega se je bogato razširil obstoječ misal. Predstavljeni so vidiki, ki bi jih za zvest prenos misli, izraženih v latinski evhologiji, v drug jezik, lahko upoštevali. Razširjeni konteksti umeščenega besedila namreč v bogoslužju omogočajo liturgičnemu besedilu, da lahko postane učinkovit dogodek vere. Njihovo neupoštevanje pa učinkovitost besedila omejuje. Zaradi pretežno filološke metode prevedeno evhološko besedilo uporabnika lahko doseže šele s katehezo, homilijo ali komentarjem. Tak pristop je neprimerljivo hitrejši in zaradi še neizdelanih študij za vsak posamezni formular se ohranja vtis, da je zahtevni proces inkulturacije rimskega obreda nujno potrebno centralno nadzorovati. Predstavljena so tudi obvezujoča navodila, s katerimi Cerkev že desetletja usmerja prevajanje in iz katerih postaja še bolj očitna teža in preroškost odločitev, ki jih je v korist vernikov naredila na drugem vatikanskem koncilu.
Blues z rimskega zidu Auden, WH; Grošelj, Nada
Clotho (Ljubljana, Online),
08/2020, Letnik:
2, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Nad barjem je veter in moker je zrak,
uši imam v tuniki, v nosu prehlad.
Z neba štropotajo nalivi dežja,
vojak sem na zidu, ne vem sploh, zakaj.
Po sivem kaménju se plazi megla,
dekle imam v ...Tungriji, jaz pa spim sam.
Upoštevajoč družbenozgodovinsko ozadje ciljnih bralcev, članek z vsebinskega, strukturnega, medijskega in frazeološkega vidika primerja slovenski prevod Nemški Pavliha z njegovo na novo odkrito ...predlogo Tyll Eulenspiegels wunderbare und seltsame Historien.
Helenistično besedilo Aristejevo pismo, ki je nastalo v 2. stoletju pr. Kr., je ključen dokument, ki opisuje nastanek grškega prevoda hebrejske Postave (Tore), imenovanega tudi Septuaginta, tega ...pionirskega prevodnega dela. Kot eno izmed redkih judovskih besedil tega obdobja, ki je nastalo v Aleksandriji, je ta vir izrednega pomena za razumevanje tamkajšnje judovske skupnosti in nasploh judovske duhovne elite, izobražene v helenističnem svetu v času Ptolemajcev.
Ovo istraživanje imalo je za cilj da provjeri psihometrijske karakteristike i validira prevod Skale organizacijske pravde (Organizational Justice Scale: Colquitt, 2001) na srpskom jeziku putem ...sprovođenja dvije nezavisne studije. Prva je imala za cilj provjeru dimenzionalnosti, interne konzistentnosti i diskriminativnosti ajtema instrumenta. Uzorak je činilo 332 zaposlenih u Banja Luci. Rezultati su potvrdili originalnu četverokomponentnu strukturu instrumenta, odnosno dimenzije Distributivna pravda (percepcija pravednosti u raspodjeli organizacijskih resursa), Proceduralna pravda (percepcija pravednosti organizacijskih politika i procedura za donošenje odluka o raspodjeli resursa), Interpersonalna pravda (percepcija učtivosti i poštovanja u ophođenju nadređenih), te Informacijska pravda (percepcija adekvatnosti dobijenih informacija o pravilima i procedurama koje se primjenjuju u organizaciji). Dobijeni su visoki i prihvatljivi koeficijenti interne konzistentnosti za sve četiri subskale. Interna koherentnost skale je dobra, ajtemi imaju jedinstven predmet merenja. Druga studija je imala za cilj provjeriti kriterijumsku valjanost Skale organizacijske pravde u predviđanju ponašanja i stavova prema radu: odgovorno organizacijsko ponašanje, odanost organizaciji i zadovoljstvo poslom. Uzorak je činilo 474 zaposlene osobe u Banja Luci. Dobijeni rezultati su u skladu sa teorijskim očekivanjama i pokazuju da se na osnovu rezultata na Skali organizacijske pravde može predvidjeti odgovorno organizacijsko ponašanje, odanost organizaciji i zadovoljstvo poslom. Dobijeni rezultati su potvrdili primjenjivost instrumenta na domaćoj populaciji.
Stalen del razvoja strojnega prevajanja je evalvacija prevodov, pri čemer se v glavnem uporabljajo avtomatski postopki. Ti vedno temeljijo na referenčnem prevodu. V tem prispevku pokažemo, kako zelo ...različni so lahko referenčni prevodi za področje podnaslavljanja ter kako lahko to vpliva na oceno – ista metrika lahko isti prevajalnik oceni kot neuporaben ali kot zelo uspešen samo na podlagi tega, da uporabimo referenčne prevode, ki so pridobljeni po različnih postopkih, vendar vedno jezikovno in pomensko povsem ustrezni.
Klasični filolog dr. Joža Lovrenčič (1890–1952) je po kapitulaciji Italije in padcu fašizma prevzel ravnateljstvo na obnovljeni slovenski gimnaziji v Gorici, kjer se je šolal tudi sam. Po vojni je ...bil zato obsojen na montiranem procesu in zaprt; izgubil je tudi vsako možnost zaposlitve. Zdi se, da ga je v notranjem izgnanstvu nagovoril Ovidij, pesnik s podobno usodo, in v letih 1950–1952 je prevedel celotne Metamorfoze. Ravno v dneh strahovite medijske kampanje proti katoliški Cerkvi po imenovanju zagrebškega kardinala Stepinca jih je ponudil svojemu predvojnemu sodelavcu pri katoliškem Domu in svetu dr. Francetu Koblarju; ko je ta objavo zavrnil, se je Lovrenčič potrt vrnil domov in čez nekaj dni ga je zadela kap, Metamorfoze pa so ostale v rokopisu.
Z velikim projektom Celjske Mohorjeve družbe smo slovenski bralci leta 2015 dobili zapolnitev še ene bele lise v kulturi: prevod monumentalnega dela Historia ecclesiastica gentis Anglorum (v petih ...knjigah), ki ga je leta 731 v latinščini dokončal sveti Beda Častitljivi, menih iz Severne Humbrije na Angleškem. Delo se sicer začne z geografijo in zgodovino Britanije v rimskih časih, vendar postavlja v ospredje zgodovino razvoja krščanske Cerkve na Angleškem, zlasti v Severni Humbriji. Kljub poudarku na cerkveni zgodovini pa nam po uvodnih besedah enega od prevajalcev, dr. Bogdana Kolarja, delo ponuja tudi »največ informacij, ki nam pomagajo sestaviti zgodovino zgodnjih anglosaških kraljestev« (str. 47), torej največ splošnozgodovinskih podatkov o obravnavanem obdobju. To seveda ni bilo Bedovo edino delo; nasprotno, kot nam pove drugi prevajalec dr. Miran Sajovic v svojem uvodu, tvorijo večji del Bedovih spisov razlage svetopisemskih besedil, pridružujejo pa se jim Bedi zelo ljubi življenjepisi svetnikov, dve Kroniki človeške zgodovine, v katerih je uvedel štetje let »od Gospodovega učlovečenja«, torej po Kristusovem rojstvu, kot tudi homilije, priročniki (o metriki, retoričnih figurah, izračunavanju časa ...), pesmi (himne, epigrami) in peščica ohranjenih pisem. Najznamenitejša pa je vendarle Cerkvena zgodovina ljudstva Anglov.
PDF
