Z velikim projektom Celjske Mohorjeve družbe smo slovenski bralci leta 2015 dobili zapolnitev še ene bele lise v kulturi: prevod monumentalnega dela Historia ecclesiastica gentis Anglorum (v petih ...knjigah), ki ga je leta 731 v latinščini dokončal sveti Beda Častitljivi, menih iz Severne Humbrije na Angleškem. Delo se sicer začne z geografijo in zgodovino Britanije v rimskih časih, vendar postavlja v ospredje zgodovino razvoja krščanske Cerkve na Angleškem, zlasti v Severni Humbriji. Kljub poudarku na cerkveni zgodovini pa nam po uvodnih besedah enega od prevajalcev, dr. Bogdana Kolarja, delo ponuja tudi »največ informacij, ki nam pomagajo sestaviti zgodovino zgodnjih anglosaških kraljestev« (str. 47), torej največ splošnozgodovinskih podatkov o obravnavanem obdobju. To seveda ni bilo Bedovo edino delo; nasprotno, kot nam pove drugi prevajalec dr. Miran Sajovic v svojem uvodu, tvorijo večji del Bedovih spisov razlage svetopisemskih besedil, pridružujejo pa se jim Bedi zelo ljubi življenjepisi svetnikov, dve Kroniki človeške zgodovine, v katerih je uvedel štetje let »od Gospodovega učlovečenja«, torej po Kristusovem rojstvu, kot tudi homilije, priročniki (o metriki, retoričnih figurah, izračunavanju časa ...), pesmi (himne, epigrami) in peščica ohranjenih pisem. Najznamenitejša pa je vendarle Cerkvena zgodovina ljudstva Anglov.
Izid Ciceronove knjige O starosti so uradno proslavili 18. novembra, ko so jo avtorji in uredniki tudi predstavili javnosti. Kot so večkrat poudarili vsi, ki so pomagali pri nastanku prevoda, je to ...delo najstarejša ohranjena razprava o starosti in medgeneracijskih odnosih. Poleg svoje edinstvenosti pa je ta spis vse presenetil prav s svojo nadčasno vsebino, ki je aktualna zlasti v današnjih razmerah, ko se Slovenija spopada s staranjem prebivalstva. Lično oblikovana knjižica je zato tudi vsebinsko zelo dodelana, saj poleg vzporednega izvirnika in slovenskega prevoda klasične filologinje Vide Pust Škrgulja in ostalega aparata (bogatih opomb in pojasnil k prevodu, leksikona imen in pojmov ter samostojnega imenskega kazala) vsebuje tudi uvodni prispevek akademika Kajetana Gantarja o Ciceronu in njegovem delu ter kratko razpravo dr. Jožeta Ramovša o aktualnih demografskih vprašanjih.
Ko se študenti/ke prvič srečajo s prevajanjem, še posebej v nematerni jezik, je razkorak med znanim in novim velik in zahteva drugačne pristope, prilagojeno progresijo, postavljanje ožjih didaktičnih ...ciljev, ki omogočajo hkratno razvijanje prevajalskih kompetenc in zagotavljajo jezikovno sprejemljivost prevodov, prevajalskih vaj pa ne spreminjajo v jezikovni pouk.V naši raziskavi, v kateri smo združili uveljavljeno empirično metodo protokola glasnega razmišljanja in metodo dela prevajanja na pogled, smo preverili, kako se študenti/ke znajdejo pri prevajanju kulturno specifičnih besedil v materni in nematerni jezik, ali pri tem upoštevajo rezultate besedilne analize in kako udejanjajo prevodno naročilo. Z analizo smo pokazali, da so poskusne osebe sicer ustrezno prepoznale kulturno specifične elemente in poiskale kulturne ustreznice, hkrati pa so zaradi pomanjkljive ali izpuščene prevodno usmerjene besedilne analize nastajali funkcijsko nesprejemljivi prevodi.
Daleč na Vzhodu je kraj, preblažen v svoji samoti, kjer na široko stoje duri neba zevajoč,tamkaj Sonce ne vzhaja nad zimskim, poletnim ne časom, le na pomlad z voza zliva njegova se luč.
Prvi od številnih prevodov Martina Krpana v tuje jezike je bil ruski. Oskrbel ga je prevajalec, publicist, filolog in pedagog Davorin Hostnik (1853–1929). – A prvič je Krpan izšel leta 1858 v ...Celovcu, kar je za današnje slovenske razmere nenavadno. (Naj tu spet opozorim na napačno mnenje, pogosto tudi na Pivškem, da je Levstik Krpana napisal, ko je bil pri Vilharjevih na Kalcu za domačega učitelja. Dokazljivo in dokazano je, da je pripovedka izšla preden je prišel Levstik službovat na Kalc.) Izšel pa je v celovški reviji Slovenski glasnik.Slovenci so bistroumnega in silnega možakarja kmalu vzeli za svojega. Brali do ga, ponatiskovali in večkrat ilustrirali. In doslej je izšel v malone vseh evropskih jezikih; sosedskih: nemščini, madžarščini, hrvaščini in italijanščini; pa v velikih evropskih jezikih: ruščini, večkrat v angleščini, francoščini, španščini; večkrat v srbščini, v cirilici in latinici, in v srbohrvaščini in makedonščini in v beloruščini … Berejo ga torej lahko otroci in ne le otroci z vsega sveta. (sf)
Među talijanskim novinama koje su 1848.149. izlazile u Trstu, za Slavene objektivan, bio je »Il dliavoletto«
U broju od 31. novembra 1848. nalazi se talijanski prevod druge između dve davorije koje ...je Gaj priopćio u "Danici" 1835.,br. 41.
PDF
![[Laktancij]: Feniks (prevod)](http://api.summon.serialssolutions.com/2.0.0/image/issn/XR4PS5YY4K/1580-0261/small "[Laktancij]: Feniks (prevod)")
