This paper presents a new rotor flux estimation method for sensorless vector controlled squirrel-cage induction generators used in wind power applications. The proposed method is based on a ...phase-locked loop (PLL) and the orthogonality between the rotor flux space vector and its back electromotive force (EMF) space vector. Rotor flux is estimated using stator voltage equations without integrating the back EMF components in the stationary reference frame and the well-known difficulties with the implementation of pure integrators are thus avoided. Moreover, the proposed method ensures successful magnetization of a speed-sensorless squirrel-cage induction generator at nonzero speeds which makes it suitable for wind power applications. Experimental results on a 560 kW squirrel-cage induction generator are presented to confirm the effectiveness and the feasibility of the proposed method.
Ovaj prikaz baziran je na izvješću nastalom u okviru programa REACT (Renewable Energy Action), koji je fi nancirala Europska komisija 1. Zadatak projekta bio je da razjasni čimbenike koji su odredili ...najuspješnije politike primjene obnovljivih izvora energije (OIE) za proizvodnju električne energije u Europi do 2004. godine. Razmatranje je pokazalo da je najuspješniji razvitak tržišta električne energije iz OIE bio u Njemačkoj i Španjolskoj. Postojanje poznatog i stabilnog dugoročnog zakonodavnog okvira pokazalo se ključno za brz i uspješan razvitak tržišta.
U posljednjih nekoliko godina je na području korištenja geotermalne energije u Republici Hrvatskoj došlo do naznaka nešto svijetlije budućnosti. Dvadesetak godina od razrade geotermalnog polja Velika ...Ciglena s četiri bušotine, nakon ponovljenih proizvodnih testova i izgradnje površinskog sustava, investitor MB Holding je krajem 2018. godine u proizvodnju pustio prvu geotermalnu elektranu u Hrvatskoj čiji ukupni instalirani kapacitet iznosi >16,5 MWe. Zbog ograničenja elektroenergetske mreže i ugovornih ograničenja, trenutno se distribuira 10 MWe. Na sjeverozapadu Republike Hrvatske, u Draškovcu, razvija se inovativna geotermalna elektrana s internalizacijom ugljikovih spojeva AAT Geothermae. Na geotermalnom polju Zagreb koje je otkrila, razradila i pustila u proizvodnju INA davne 1988. godine, nedavno preuzetog od privatnog investitora GPC Instrumentation Process d.o.o., u sklopu dodatnih istraživanja nabavljena je oprema i uključeni dodatni korisnici kako bi se povećalo korištenje geotermalne energije u svrhu toplinarstva. Tvrtka Geotermalna energija d.o.o. izradila je kompletno projektiranje, nadzor izrade i opremanja prve privatne investicije za izradu duboke geotermalne bušotine u Bošnjacima kraj Županje za potrebe visokotehnološke stakleničke proizvodnje. Detaljne studije za razvoj korištenja geotermalne energije napravljene su za niz lokacija uključujući Karlovac, Babinu Gredu, Viroviticu, općine Šandrovac, Cestica i dr. Također, interes za korištenjem geotermalne energije porastao je u nekoliko toplica poput Varaždinskih Toplica i Velike, a u Bjelovaru je u tijeku bušenje (do nekoliko stotina metara) u svrhu izgradnje novih.
Geotermalna voda se trenutno za kupanje i grijanje prostora te rehabilitacijske svrhe koristi u 18 toplica. Osim u toplicama, geotermalna energija se koristi u toplinarstvu u Topuskom, Zagrebu i Bizovcu te u stakleničkoj proizvodnji povrća (Sv. Nedelja, Bošnjaci i Krapinske Toplice).
Primjena plitke geotermalne energije je u porastu i najviše se koristi u industriji, trgovačkim centrima, hotelima, skladištima, ali i za individualno grijanje stambenih objekata.
Analizom samo utvrđenog potencijala za koje su izdane istraživačke i eksploatacijske dozvole za korištenje geotermalne energije u svrhu proizvodnje električne energije dolazi se do vrijednosti procijenjene moguće instalirane električne snage u iznosu višem od 100 MWe, što je tek manji dio od očekivanih resursa sjeverne Hrvatske. Također, procjene moguće utvrđene instalirane toplinske snage za direktno korištenje, kreću se između 750 do 1300 MWt/godišnje što je ekvivalent 1/4 godišnjeg korištenja prirodnog plina u Hrvatskoj. Preostali veći dio potencijala preostaje za utvrditi našim geolozima i naftašima.
Extended description:
Šoštanj: panorama Šoštanja, pogovori z občani in izjave, kaj bi v kraju najprej uredili, konjska vprega sredi ulice, izjava elektromonter v tovarni usnja in še trije občani, ...usnjarski mojster, podjetje Galanterija, Toper – obrat v Šoštanju, veliko radovednežev, vožnja po Velenju, izjava inž. Ludvik MALI, predsednik Občinske skupščine Velenje, vožnja, subjektivna kamera, volan, vožnja po Velenju, panorama Šoštanja, termoelektrarna Šoštanj z dimniki, dim, prostor za gradnjo stanovanj, , individualne hiše in bloki, vedute, stavbe, načrti za gradnjo kina, spomenik v kraju in javne stavbe – predvideni prostor za mlade.
Extended description:
Šoštanj: panorama Šoštanja, pogovori z občani in izjave, kaj bi v kraju najprej uredili, konjska vprega sredi ulice, izjava elektromonter v tovarni usnja in še trije občani, usnjarski mojster, podjetje Galanterija, Toper – obrat v Šoštanju, veliko radovednežev, vožnja po Velenju, izjava inž. Ludvik MALI, predsednik Občinske skupščine Velenje, vožnja, subjektivna kamera, volan, vožnja po Velenju, panorama Šoštanja, termoelektrarna Šoštanj z dimniki, dim, prostor za gradnjo stanovanj, , individualne hiše in bloki, vedute, stavbe, načrti za gradnjo kina, spomenik v kraju in javne stavbe – predvideni prostor za mlade.
Šoštanj: The presentation of the town, talks with the citizens and proposals for better urban development.
Original language summary:
Šoštanj - predstavitev kraja, pogovori z občani in predlogi za boljšo ureditev.
Extended description:
Te dni je pod zasneženimi vrhovi julijskih velikanov ozelenela tudi dolina Soče. Vsa Bovška se koplje v vročem soncu in odeta z nežnim zelenjem nudi očem vabljivo pašo. Kmalu pa ...bo dolina Soče na Bovškem spremenila svojo podobo in jo popestrila z novim umetnim jezerom.
Tako vsaj menijo vrtalci zemeljskih vrtin iz Geološkega zavoda v Ljubljani, ki so postavili vrtalni stolp za eno zadnjih vrtin blizu vasi Čezsoča. Skupine zemeljskih vrtalcev so namreč dno bodočega umetnega jezera prevrtale na več krajih zlasti pa na moreni blizu slapa Boka, kjer bodo predvidoma izdelali veliko nasuto pregrado. Veliko vrtin je seglo v globino več kot 270 metrov, ena pa celo do globine 340 metrov. S tem pa so ugotovili ugodno razporeditev zemeljskih plasti, ki zagotavljajo nepropustnost. O tem pričajo tudi vzorci iz vrtin. Ti služijo geologom za natančno ugotavljanje zemeljske strukture.
Razen navpičnih raziskav potekajo tudi raziskave v vodoravni smeri, kar omogočata dva rova, ki ju kopljejo v višini bodoče pregrade v obe hriboviti pobočji. Tu pojejo svojo pesem kompresorji in pnevmatska kladiva, dinamit pa opravlja svojo koristno vlogo. Rov, v katerem delata naša dva rudarja, je dolg že čez 100 metrov.
Ta dva rova pa bosta omogočila še nove navpične zemeljske vrtine, katerih prvo so že zastavili. Te so važne zlasti za ugotavljanje morebitnih zemeljskih razpok, ki jih je treba zamašiti z injekcijami betona, da voda iz novega zbiralnega bazena oziroma jezera ne bo uhajala. Takšne raziskave zahtevajo mnogo resnega in temeljitega dela.
Soča sedaj še nemoteno žubori in si utira pot iz ozke zavite doline v široko prodnato kotlino Čezsoškega polja. Prav tam, kjer dela Soča ostro koleno, se bo začelo širiti poplavno področje umetnega jezera, ki bo zakrilo tudi domačije iz vasi Čezsoča in še nekaterih zaselkov. Kakih 430 prebivalcev bo moralo zapustiti svoja ognjišča, izgubili pa bodo tudi 162 hektarov obdelovalne zemlje in 397 hektarov pašnikov. Seveda bodo za to dobili nove domove, primerno odškodnino in delo v razvijajoči se bovški industriji.
Poleg pregrade in drugih vodogradbenih del pa bo treba speljati tudi novo cesto, ki bo šla pod slapom Boka, nato pa skozi tunel na više ležečo Bovško planoto. Skratka, načrti so lepi in veliki. O njih prav te dni razpravlja komisija Izvršnega sveta. Kaj pa bo z uresničitvijo teh zamisli pridobila naša energetika, bo povedal tovariš Lado Kerševan.
Na vodogradbenem inštitutu v Ljubljani smo si ogledali maketo poplavnega področja na Bovškem, kjer bo nastalo veliko umetno jezero. Videli smo podobo velike nasute pregrade, ki bo 780 metrov široka in 85 metrov visoka, kar bo omogočilo zbiranje 323 milijonov kubičnih metrov vode. Ta voda bo skozi tunel speljana proti vasi Trnovo, kjer bo pri 222 metrov padca zgrajena podzemeljska strojnica. Navzoči pa smo bili tudi med preizkusom poplavitve, ki je pokazala vso obsežnost novega jezera. Preizkus je pokazal, da bodo s poplavitvijo poglavitne bovške lepote ostale nedotaknjene. Da, Bovška bo z jezerom celo pridobila. O tem pa poslušajmo Vlada Uršiča, pomembnega turističnega delavca iz Bovca!
O tem, koliko bo Bovška z novim umetnim jezerom pridobila v turističnem smislu, pa je spregovorila tudi fantazija. S kamero smo namreč odšli k Mostu na Soči. Na tamkajšnjem mnogo manjšem zbiralnem bazenu so nam obsoški kajakaši in kanuisti prikazali vso pestrost in široke možnosti za razvoj vodnih športov. Da, z novim jezerom na Bovškem turizem res ne more ničesar izgubiti, seveda če bodo tamkajšnji gostinci znali zavihati rokave.
Bovec - a blueprint for a hydroelectric power-plant and a reservoir, which would flood the Soča Valley.
Original language summary:
Bovec - načrt izgradnje hidroelektrarne in akumulacijskega jezera, ki bi poplavilo Soško dolino.
Extended description:
Te dni je pod zasneženimi vrhovi julijskih velikanov ozelenela tudi dolina Soče. Vsa Bovška se koplje v vročem soncu in odeta z nežnim zelenjem nudi očem vabljivo pašo. Kmalu pa bo dolina Soče na Bovškem spremenila svojo podobo in jo popestrila z novim umetnim jezerom.
Tako vsaj menijo vrtalci zemeljskih vrtin iz Geološkega zavoda v Ljubljani, ki so postavili vrtalni stolp za eno zadnjih vrtin blizu vasi Čezsoča. Skupine zemeljskih vrtalcev so namreč dno bodočega umetnega jezera prevrtale na več krajih zlasti pa na moreni blizu slapa Boka, kjer bodo predvidoma izdelali veliko nasuto pregrado. Veliko vrtin je seglo v globino več kot 270 metrov, ena pa celo do globine 340 metrov. S tem pa so ugotovili ugodno razporeditev zemeljskih plasti, ki zagotavljajo nepropustnost. O tem pričajo tudi vzorci iz vrtin. Ti služijo geologom za natančno ugotavljanje zemeljske strukture.
Razen navpičnih raziskav potekajo tudi raziskave v vodoravni smeri, kar omogočata dva rova, ki ju kopljejo v višini bodoče pregrade v obe hriboviti pobočji. Tu pojejo svojo pesem kompresorji in pnevmatska kladiva, dinamit pa opravlja svojo koristno vlogo. Rov, v katerem delata naša dva rudarja, je dolg že čez 100 metrov.
Ta dva rova pa bosta omogočila še nove navpične zemeljske vrtine, katerih prvo so že zastavili. Te so važne zlasti za ugotavljanje morebitnih zemeljskih razpok, ki jih je treba zamašiti z injekcijami betona, da voda iz novega zbiralnega bazena oziroma jezera ne bo uhajala. Takšne raziskave zahtevajo mnogo resnega in temeljitega dela.
Soča sedaj še nemoteno žubori in si utira pot iz ozke zavite doline v široko prodnato kotlino Čezsoškega polja. Prav tam, kjer dela Soča ostro koleno, se bo začelo širiti poplavno področje umetnega jezera, ki bo zakrilo tudi domačije iz vasi Čezsoča in še nekaterih zaselkov. Kakih 430 prebivalcev bo moralo zapustiti svoja ognjišča, izgubili pa bodo tudi 162 hektarov obdelovalne zemlje in 397 hektarov pašnikov. Seveda bodo za to dobili nove domove, primerno odškodnino in delo v razvijajoči se bovški industriji.
Poleg pregrade in drugih vodogradbenih del pa bo treba speljati tudi novo cesto, ki bo šla pod slapom Boka, nato pa skozi tunel na više ležečo Bovško planoto. Skratka, načrti so lepi in veliki. O njih prav te dni razpravlja komisija Izvršnega sveta. Kaj pa bo z uresničitvijo teh zamisli pridobila naša energetika, bo povedal tovariš Lado Kerševan.
Na vodogradbenem inštitutu v Ljubljani smo si ogledali maketo poplavnega področja na Bovškem, kjer bo nastalo veliko umetno jezero. Videli smo podobo velike nasute pregrade, ki bo 780 metrov široka in 85 metrov visoka, kar bo omogočilo zbiranje 323 milijonov kubičnih metrov vode. Ta voda bo skozi tunel speljana proti vasi Trnovo, kjer bo pri 222 metrov padca zgrajena podzemeljska strojnica. Navzoči pa smo bili tudi med preizkusom poplavitve, ki je pokazala vso obsežnost novega jezera. Preizkus je pokazal, da bodo s poplavitvijo poglavitne bovške lepote ostale nedotaknjene. Da, Bovška bo z jezerom celo pridobila. O tem pa poslušajmo Vlada Uršiča, pomembnega turističnega delavca iz Bovca!
O tem, koliko bo Bovška z novim umetnim jezerom pridobila v turističnem smislu, pa je spregovorila tudi fantazija. S kamero smo namreč odšli k Mostu na Soči. Na tamkajšnjem mnogo manjšem zbiralnem bazenu so nam obsoški kajakaši in kanuisti prikazali vso pestrost in široke možnosti za razvoj vodnih športov. Da, z novim jezerom na Bovškem turizem res ne more ničesar izgubiti, seveda če bodo tamkajšnji gostinci znali zavihati rokave.
Cilj ovog rada je istražiti učinak reformi u energetskom sektoru na proizvodnju
električne energije, a time i na ekonomski rast u zemljama EU i jugoistočne
Europe. Rad želi pojasniti postoje li ...razlike u učincima reformi na proizvodnu
efikasnost po zemljama s obzirom na dostignuti stupanj razvoja i regionalne
karakteristike. Naša je hipoteza da EU reformski model nije odgovarajući za sve
zemlje članice EU i zemlje jugoistočne Europe jer ne povećava efikasnost
proizvodnje u svim zemljama te stoga može ugroziti ekonomski rast. Za testiranje
navedene hipoteze koristi se panel regresijski model s fiksnim učincima. Rezultati
istraživanja pokazuju da za razliku od EU-15 (stare zemlje članice), reforme u
energetskom sektoru u EU-12 (nove zemlje članice) i izabranim zemljama
jugoistočne Europe (ugovorne strane Energetske Zajednice) nemaju signifikantan
učinak na gubitke u prijenosnoj i distribucijskoj mreži. Ovi rezultati upućuju na
zaključak da jedinstveni EU reformski model nužno ne unapređuje efikasnost u
djelatnosti proizvodnje električne energije u manje razvijenim zemljama. Čak
štoviše, može ugroziti ekonomski rast te stoga ne može biti prihvatljiv u svim
zemljama članicama. Razlog leži u činjenici da uspješan model reformi zahtijeva
odgovarajuću razinu institucionalnih resursa koji još uvijek nisu zadovoljavajući u
većini tranzicijskih i post-tranzicijskih zemalja.
Extended description:
Naš kraj: Dobovec (občina Trbovlje), zima in sneg, pokrajina, hribovske kmetije, cementarna in elektrarna ob Savi, Sava, rudniški vagonček poln premoga, cesta na Dobovec (napisi ...za ure vožnje in znak za obvezno zimsko opremo - simbol za pot v hrib), vijugasta cesta, cerkev sv. Ane, župnik Ciril MRZELJ (pohvala ljudem), domačija, izjava Janez KNEZ, akademski slikar, Forma viva v okolici, šola, lovski dom, smučarska skakalnica, smučišče, konj v diru po snegu, izjava Jože GARMUŠ, vodnik, konja v staji, Kum v nasprotni svetlobi, planinci, cerkev na vrhu, TV stolp, izjava Tomaž VOZLIČ, vodja Oddajnega centra Kum, notranjost postaje, naprave, izjava Igor HERMAN, oskrbnik.
Extended description:
Naš kraj: Dobovec (občina Trbovlje), zima in sneg, pokrajina, hribovske kmetije, cementarna in elektrarna ob Savi, Sava, rudniški vagonček poln premoga, cesta na Dobovec (napisi za ure vožnje in znak za obvezno zimsko opremo - simbol za pot v hrib), vijugasta cesta, cerkev sv. Ane, župnik Ciril MRZELJ (pohvala ljudem), domačija, izjava Janez KNEZ, akademski slikar, Forma viva v okolici, šola, lovski dom, smučarska skakalnica, smučišče, konj v diru po snegu, izjava Jože GARMUŠ, vodnik, konja v staji, Kum v nasprotni svetlobi, planinci, cerkev na vrhu, TV stolp, izjava Tomaž VOZLIČ, vodja Oddajnega centra Kum, notranjost postaje, naprave, izjava Igor HERMAN, oskrbnik.
Our place: life and work along river Sava in Dobovec.
Original language summary:
Naš kraj: življenje in delo ob Savi v kraju Dobovec.
Istraživan je utjecaj vrste katode na učinkovitost uklanjanja zagađivala i proizvodnju električne energije pri obradi procjedne vode samoorganizirajućim mikrobnim gorivnim ćelijama (MFC). Kada se ...procjedna voda s odlagališta obrađivala MFC-om s kemijskom katodom (CMFC) i aerobnom biokatodom (ABMFC), maksimalni izlazni naponi iznosili su 699,0 mV odnosno 459,4 mV, maksimalne izlazne snage 197,7 mW m–3 i 147,6 mW m–3, a unutarnji otpori 900 Ω i 700 Ω. Nakon 45 dana rada gorivnih ćelija, kemijska potrošnja kisika za CMFC i ABMFC smanjena je za 56,5 % i 64,3 %, kulonska učinkovitost bila je 14,3 % i 17,1 %, a uklonjeno je 53,8 % odnosno 58,1 % amonijačnog dušika.
Ovo djelo je dano na korištenje pod licencom Creative Commons Imenovanje 4.0 međunarodna .
U posljednje vrijeme sve veći značaj u proizvodnji električne energije se pridaje korištenju obnovljivih izvora energije među kojima je i solarna energija. Solarna energija je neiscrpan energetski ...resurs. Na zemljinoj kugli nema ni jedne države koja ne posjeduje ovaj energetski resurs u većoj ili manjoj mjeri, što između ostalog ovisi i od geografskog položaja lokacije od interesa. Jedan od načina iskorištenja solarne energije je njena pretvorba u električnu energiju pomoću fotonaponskih (PV - photovoltaic) sustava. Rad ima za cilj da pokaže utjecaj lokacije, odnosno geografskog položaja na ukupnu godišnju proizvodnju električne energije u Bosni i Hercegovini. U radu je prikazana simulirana proizvodnja električne energije fiksnog fotonaponskog sustava snage 1 kW za različite dijelove Bosne i Hercegovine na godišnjem nivou. Izvršena je usporedna analiza dobivenih rezultata. Za simulaciju je korišten online softver PVGIS (Photovoltaic Geographic Information System).
U radu je predstavljena nova metoda za estimaciju magnetskog toka rotora vektorski upravljanih kaveznih asinkronih vjetrogeneratora. Predložena metoda se temelji na fazno spregnutoj petlji i ...ortogonalnosti između prostornog vektora magnetskog toka rotora i njemu pripadajućeg prostornog vektora induciranog napona. Magnetski tok rotora se estimira korištenjem naponskih jednadžbi statora u koordinatnom sustavu statora bez integracije komponenti induciranog napona čime su izbjegnuti dobro poznati problemi implementacije integratora. Osim toga, predložena metoda omogućava uspješno magnetiziranje pri vrtnji kaveznog asinkronog generatora bez mjernog člana brzine vrtnje pa je pogodna za primjenu na vjetrogeneratorima. U radu su prikazani eksperimentalni rezultati za kavezni asinkroni generator snage 560~kW koji potvrđuju izvedivost i učinkovitost predložene metode.
PDF
