Predstavljena je oblika neformalnega učenja v študijskih krožkih na primeru dela z nadarjenimi učenci. Osnovna načela dela v študijskem krožku (participacija učencev/udeležencev pri izbiri vsebine, ...organizacija dela in učenja sta prepuščeni učencem, prav tako identifikacija in realizacija izobraževalnih in akcijskih ciljev ipd.) so dobra podlaga za delo z učenci, ki si želijo aktivnejšega in samoiniciativnejšega načina učenja. Študijski krožki, ki temeljijo na demokratičnih načelih učenja, tako pomagajo dopolniti vnaprej predpisane osnovnošolske programe in spodbujati pri učencih vedoželjnost, ki so jo pripravljeni skupaj zadovoljevati v učni skupini krožku in tudi v širši skupnosti.
Raziskave na področju recepcije glasbe običajno težijo k študijskim primerom ali tabulaturam, pri čemer se študije interpretacije glasbe sprašujejo po nepreračunljivosti tehničnih pogojev in izbirnih ...predelavah glasbenih posnetkov. Ker je videti, da je pomanjkanje zavedanja v zvezi z referenčnimi sistemi izhodišče problema, ta razprava predlaga osnovni model, s katerim se lahko ukvarjamo z glasbo v vseh njenih pisnih in zvočnih pojavnostih.
Raziskovanje turizma in prostega časa ima v slovenski geografiji že dolgoletno tradicijo, saj se je raziskovanje teh pojavov začelo hkrati z razvojem množičnega turizma po drugi svetovni vojni. V ...prispevku je prikazano dosedanje raziskovalno in strokovno delo na tem področju ter vloga geografije pri tem.
Znanost temelji na kumulativnosti. Brez objav raziskovalnih rezultatov znanosti ne bi bilo. Objavljanje rezultatov znanstvenega raziskovanja je osnovna značilnost procesa znanstvenega informiranja in ...komuniciranja. Znanstveno delo (članek) objavlja rezultate znanstvenega raziskovanja. Za znanstveni članek je pomembna struktura pisanja in jasnost sporočila. Članek sestavljajo: naslov članka, ime in priimek avtorja, izvleček in ključne besede, uvod, material in metode, rezultati, razpravljanje, morebitne zahvale, literatura, morebitne priloge ter morebitni življenjepis avtorja. Pisanje pripravi avtorja, da jasno oblikuje svoje misli. S člankom avtor seznanja zainteresiranega bralca s svojim raziskovalnim delom.
Science is based on cumulativity. If scientific findings were not published, the science would not exist. Publishing of scientific research results is the basic feature in the scientific information and communicationthe process. Scientific work (an article) publishes the results of scientific research. The strcuture and clarity of writing is very important for such an article - the structure should be as follows: the tile, name and surname of teh author(s), abstract and key words, introduction, material and methods, results, discussion, possible thanks, literature, attachements and curriculum vitae of the author. It is the writing that forces the author to clearly describe his thoughts. Through the article the author informs interested readers about his/her research work.
Aneuploidy means any karyotype that is not euploid, anything that stands outside the norm. Two particular characteristics make the research of aneuploidy challenging. First, it is often hard to ...distinguish what is a cause and what is a consequence. Secondly, aneuploidy is often associated with a persistent defect in maintenance of genome stability. Thus, working with aneuploid, unstable cells means analyzing an ever changing creature and capturing the features that persist. In the book Aneuploidy in Health and Disease we summarize the recent advances in understanding the causes and consequences of aneuploidy and its link to human pathologies.
The scientific monograph ('A Written Record of Live Storytelling') brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It ...addresses threeContext, Texture and Transcoding of Stories Told Live by Tina Kravanja from Bavšica” brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It addresses three levels of a folklore event – context, texture, and text – in the narration of folklore stories. Each level, especially context, is further enhanced with the theoretical findings derived from the author's own field work, e.g. defining storytelling meeting as alternation of stories, told in more artistic expression, and of linking texts told in an everyday. Linking texts are important cohesive ties of storytelling event as whole. The book also deals with defining of six roles of the participants who influence the course of storytelling event, etc. The monograph also attempts to solve the problem of putting down oral stories onto paper. To preserve as much information as possible, it proposes transcription as well as transcoding with the help of accurate phonetic transcription, concurrent notes on the texture, and a description of the context. The methods are explained with the phonetic transcription of 22 stories told by Tina Kravanja from Bavšica during a single field visit.
Več je bilo vzrokov za to, da je v povojnem obdobju primanjkovalo izobraženih ljudi. Država je načrtno in pospešeno razvijala industrijo, zato je primanjkovalo kvalificiranih delavcev. Vojno obdobje ...je marsikomu preprečilo dokončanje šolanja. Poleg tega so bili izobraženci pogostejše žrtve vojne kot preostalo prebivalstvo. Zato je bilo na zavodih za zaposlovanje povpraševanje po usposobljenih delavcih večje kot ponudba. Posledično se je izobraževanje odraslih v praksi hitro razvijalo. Praktiki so iskali strokovno podporo in ustrezno literaturo. Leta 1956 so v Zagrebu na Filozofski fakulteti uvedli v okviru študija pedagogike prva predavanja andragogike v takratni Jugoslaviji. Profesor Mihajlo Ogrizović kot nosilec predmeta je študij v naslednjih letih podprl z objavo prvih knjig s področja andragogike: Metode obrazovanja odraslih in Problemi andragogije. Leta 1960 je nastala katedra za andragogiko na Filozofski fakulteti v Beogradu (profesorja Dušan Savičević in Borivoj Samolovčev). Za raziskovanje na področju izobraževanja odraslih sem se odločila med službovanjem na Inštitutu za sociologijo (1967), ko sem se pridružila takrat pri nas prvi mednarodni komparativni raziskavi Izobraževanje odraslih, socialna mobilnost in družbena participacija. S predavanji obče andragogike in andragoške didaktike smo v Ljubljani začeli leta 1972 na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete. Leta 1976 je študij andragogike postal ena od študijskih smeri na oddelku. V študijskem letu 1993/94 smo uvedli samostojni enopredmetni študij andragogike. Ministrstvo za šolstvo in šport je novi študijski program potrdilo v okviru evropskega projekta Tempus. Na oblikovanje študijskih programov so vplivali najbolj znani inštituti in oddelki za izobraževanje odraslih v razvitem svetu (Oddelek za andragogiko Univerze v Montrealu, Evropski Bureau for Adult education v Londonu, Wellington College v Oxfordu, Institute for Andragology v Amsterdamu, Oddelek za andragogiko Karlove univerze v Pragi itd.). To nam je zagotavljalo, da je študij na mednarodni ravni. Enoletna postdoktorska specializacija na Inštitutu v Torontu (1971) je priprave na predavanja dokončno zaokrožila. Strokovna in znanstvena literatura iz andragogike se je pomnožila. Andragogika je dobila svoje mesto v nacionalnem raziskovalnem programu. Vzporedno smo raziskovali v mednarodnih raziskavah prek UNESCA, ICAE (International Council for Adult Education) in projektov EU. Študij andragogike se je ponovno preoblikoval v okviru bolonjske reforme visokega šolstva v zadnjih letih.
PDF
