Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Najverjetneje gre za Albrehtov prevod nekega tujega literarnega dela. Rokopis je zanimiv predvsem zaradi tega, ker gre za zapis na ...različnih lističih, spetih v snop, kar kaže na to, da je pisatelj izjemno varčeval s papirjem. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Gre za rokopisno zasnovo Albrehtovega neobjavljenega dela Prelom, dogajanje katerega postavi v svojo rojstno vas, Hotedršico. - All ...metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Based on eyewitness accounts of rituals conducted at the height of Inca rule, this is a key document that provides an unparalleled account of the prayers and religious celebrations of the Inca in a ...context of rapidly changing cultural practices.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Kodeks vključuje 177 pergamentnih listov s tekstom. Spredaj ima 4 in zadaj 12 praznih papirnih veznih listov z vodnim znakom v ...obliki kroga z zvezdo na drogu. Vezava je iz prve polovice 16. stoletja. Pisava v dveh stolpcih je drobna, lepa oglata glagolska polunciala. Od f. 152 dalje je pisava bolj zgoščena in manj dognana, pa tudi tinta je druga. Vsekakor sta kodeks napisali dve roki. Po tipu pisave se uvršča spomenik v isto skupino z Lobkovićevim kodeksom iz 1. 1359, Pariškim št. 11 iz 1. 1380 in Oxfordskim iz 15. stoletja. Po jeziku pripada ikavskemu področju. Inicialke so lepe, posebno v drugem delu. Pobarvane so rdeče, rumeno in modro. Platnice iz sredine 16. stoletja s poševnim robom so zahodnega tipa, kar kaže tudi vodni znak na veznih listih. Na rdečkastem celem usnju prek deščic je na obeh straneh enak, z geometrijskim ornamentom izpolnjen okvir, narejen v slepem tisku. Notranji pravokotnik je razdeljen z diagonalama in okrašen z manjšimi okrasnimi elementi.Cod. Kop. 22- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pripisano:Legenda o sv. Vaclavu (134a–136a)Zapisi Žige Zoisa s svinčnikom (drugi sprednji vezni list a in b) Pesem v slavo Mariji ...(181a) Pesem v slavo Jezusu (181b) Novoletna pesem (181b) Sekvenca za umrle (182a) B. k., 15. stol. 182 listov, pergament in papirMS 161- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Kodeks vključuje 177 pergamentnih listov s tekstom. Spredaj ima 4 in zadaj 12 praznih papirnih veznih listov z vodnim znakom v ...obliki kroga z zvezdo na drogu.Pisava v dveh stolpcih je drobna, lepa oglata glagolska polunciala. Od f. 152 dalje je pisava bolj zgoščena in manj dognana, pa tudi tinta je druga. Vsekakor sta kodeks napisali dve roki. Po tipu pisave se uvršča spomenik v isto skupino z Lobkovićevim kodeksom iz 1. 1359, Pariškim št. 11 iz 1. 1380 in Oxfordskim iz 15. stoletja. Po jeziku pripada ikavskemu področju.Inicialke so lepe, posebno v drugem delu. Pobarvane so rdeče, rumeno in modro.Platnice iz sredine 16. stoletja s poševnim robom so zahodnega tipa, kar kaže tudi vodni znak na veznih listih. Na rdečkastem celem usnju prek deščic je na obeh straneh enak, z geometrijskim ornamentom izpolnjen okvir, narejen v slepem tisku. Notranji pravokotnik je razdeljen z diagonalama in okrašen z manjšimi okrasnimi elementi.(Mošin 1971)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pisava (22 vrstic na stran) je droben, lep polustav, ki v drugem delu (ff. 107r—123r) preide v lep hitropis. Pravopis z akcenti in ...spiritusi kaže močne sledi resavske šole, razen tega pa ima tudi sledove ruske predloge.Od ornamentike sta samo dve majhni pleteni črni vinjeti na f. 66r in 70r. Rokopis je vezan v deske s poševnim robom, prevlečene s temno rjavim usnjem, z rebri na hrbtu in rumeno modrim kapitalom. Ornament na usnju je obrobni rastlinsko ornamentiran okvir z vtisnjenimi palmetami in rozetami ter zlatim medaljonom v sredini. Spredaj je v medaljonu razpelo s stoječima figurama, zadaj pa bogorodica. Zaponi nista ohranjeni.Po vsebini je zbornik zelo zanimiv. Vsebuje navodila za dušnega pastirja, 'pomenik', skrajšani oktoih, kanonik in zbornik formularjev službenih pisem ter zapiskov. Njegov osnovni tekst je prepisan z ruske predloge, ki je bila sestavljena v začetku 17. stoletja, kmalu po smrti carja Feodorja (1598) in njegove vdove, verjetno pa pred smrtjo prvega ruskega patriarha Iova, ki ni omenjen med umrlimi. Besedilo formularjev je zelo zanimivo tudi zaradi okrašenega književnega stila, značilnega za to obdobje pravoslavnega baroka, in po stvarnih podatkih, saj so ti formularji očitno prepisani z dokumentarnih tekstov, v katerih so ohranjena tudi imena tedanjih cerkvenih dostojanstvenikov ter datumi. Na dveh mestih v teh formularjih navaja pisec svoje ime. Vsi navedeni podatki predstavljajo zanimivo gradivo o osebnosti lastnika in pisca rokopisa Jovana Zlokruhovića, ki sam sebe imenuje Črnogorca. V nobenem od teh zapiskov ne navaja zase duhovniškega naziva, niti ni jeromonah niti menih, ampak samo 'grešni', 'hudi' in podobno. Nabrekli stil njegovih tekstov, zlasti formularja njegovega pisma nekemu gramatiku, priča, da je tudi on bil eden od pomembnih literatov svojega časa. Zato je morda bil sekretar prav zvorniškega episkopa Teodosija v letih 1601 in 1602, ko je tudi prejemal naročila za prepisovanje knjig. Tako je bil zagrebški nomokanon napisan po naročilu nekega prezbiterja popa Jovana. Pozneje je mogel biti sprejet v službo patriarha Jovana in tedaj je najbrž sestavil priporočilo jeruzalemskim menihom. Od tam je bil verjetno z neko delegacijo poslan v Rusijo v času carja Vasilija Šujskega in je živel v Moskvi med poljsko okupacijo 1611—1612. Tam je prepisal v svoj rokopis podatke iz ruskega seznama in ni izključeno, da je tam nastal tudi večji del rokopisa, ki na številnih mestih izpričuje sledove ruske predloge. V domovino se je vrnil gotovo po osvoboditvi Moskve in verjetno po poroki carja Mihaila Feodoroviča l. 1613. V Peći ni več našel patriarha Jovana, ki je bil zaprt v Carigradu in je tam umrl 1. 1614. Bil pa je pri patriarhu Pajsiju in tam je utegnil prepisati v svoj zbornik formularjev besedilo pisma, poslanega iz samostana iz turških in lutrovskih krajev.(Mošin 1971)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Gre za bolgarski pravopis z akcenti. Po vsebini je to naravoslovni spis s podatki o različnih živalih, na podlagi starega ...„Fiziologa'. Sestavljen je iz sedmih nesešitih leg na rumenkastem pisemskem papirju, 15,5 x 11,5 cm; ff. 52. Pisava po 15 vrstic na strani je kurziva iz začetka 19. stoletja z rdečimi inicialkami. Rob f. 25 je odtrgan. Žig ljubljanske licejske biblioteke je na ff. 1 in 52'. Konec rokopisa je izgubljen.Cod. Kop. 29- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Po vsebini je zbornik zelo zanimiv. Vsebuje navodila za dušnega pastirja, „pomenik', skrajšani oktoih, kanonik in zbornik ...formularjev službenih pisem ter zapiskov. Pisava po 22 vrstic na strani je droben, lep polustav, ki v drugem delu (ff. 107—123) preide v lep hitropis. Pravopis z akcenti in spiritusi kaže močne sledi resavske šole, razen tega pa ima tudi sledove ruske predloge.Od ornamentike sta samo dve majhni pleteni črni vinjeti na f. 66 in 70. Rokopis je vezan v deske s poševnim robom, prevlečene s temno rjavim usnjem, z rebri na hrbtu in rumeno modrim kapitalom. Ornament na usnju je obrobni rastlinsko ornamentiran okvir z vtisnjenimi palmetami in rozetami ter zlatim medaljonom v sredini. Spredaj je v medaljonu razpelo s stoječima figurama, zadaj pa bogorodica. Zaponi nista ohranjeni. Kakor je razvidno iz vsebine seznama in iz jezika, je njegov osnovni tekst prepisan z ruske predloge, ki je bila sestavljena v začetku 17. stoletja, kmalu po smrti carja Feodorja (1598) in njegove vdove, verjetno pa pred smrtjo prvega ruskega patriarha lova, ki ni omenjen med umrlimi. Ta opomba je bila zapisana v Moskvi v času tako imenovane „smute', to je med koncem 1. 1610, ko je hetman Žolkevski odvedel na Poljsko tedaj že odstavljenega in pomenišenega carja Vasilija Šujskega, in 17. februarjem 1612, ko je umrl patriarh Germogen. Besedilo formularjev, je zelo zanimivo tudi zaradi okrašenega književnega stila, značilnega za to obdobje pravoslavnega baroka, in po stvarnih podatkih, saj so ti formularji očitno prepisani z dokumentarnih tekstov, v katerih so ohranjena tudi imena tedanjih cerkvenih dostojanstvenikov ter datumi. Na dveh mestih v teh formularjih navaja pisec svoje ime. Vsi navedeni podatki predstavljajo zanimivo gradivo o osebnosti lastnika in pisca rokopisa Jovana Zlokruhovića, ki sam sebe imenuje Črnogorca. V nobenem od teh zapiskov ne navaja zase duhovniškega naziva, niti ni jeromonah niti menih, ampak samo „grešni', „hudi' in podobno. Nabrekli stil njegovih tekstov, zlasti formularja njegovega pisma nekemu gramatiku, priča, da je tudi on bil eden od pomembnih literatov svojega časa. Zato je morda bil sekretar prav zvorniškega episkopa Teodosija v letih 1601 in 1602, ko je tudi prejemal naročila za prepisovanje knjig. Tako je bil zagrebški nomokanon napisan po naročilu nekega prezbiterja popa Jovana. Pozneje je mogel biti sprejet v službo patriarha Jovana in tedaj je najbrž sestavil priporočilo jeruzalemskim menihom. Od tam je bil verjetno z neko delegacijo poslan v Rusijo v času carja Vasilija Šujskega in je živel v Moskvi med poljsko okupacijo 1611—1612. Tam je prepisal v svoj rokopis podatke iz ruskega seznama in ni izključeno, da je tam nastal tudi večji del rokopisa, ki na številnih mestih izpričuje sledove ruske predloge. V domovino se je vrnil gotovo po osvoboditvi Moskve in verjetno po poroki carja Mihaila Feodoroviča 1. 1613. V Peći ni več našel patriarha Jovana, ki je bil zaprt v Carigradu in je tam umrl 1. 1614. Bil pa je pri patriarhu Pajsiju in tam je utegnil prepisati v svoj zbornik formularjev besedilo pisma, poslanega iz samostana iz turških in lutrovskih krajev.Cod. Kop. 32- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
