V razpravi opisujemo poskus uvajanja postopkov avtomatizacije v proces izdelave slovarjev, ki smo ga uporabili v končni fazi izdelave leksikalne baze za slovenščino (LBS). Gre za avtomatizacijo dela ...leksikografskega procesa, pri katerem računalnik na podlagi vnaprej določenih parametrov izbere, izloči ter neposredno v program za izdelavo slovarja ali slovarske baze prenese vrsto leksikalnogramatičnih podatkov o konkretni lemi, ki jih leksikograf nato uporabi za pomensko analizo in končno izdelavo slovarskega gesla. Optimalnost avtomatsko izluščenih podatkov smo določali s sprotnim prilagajanjem parametrov glede na različne frekvenčne skupine lem po posameznih besednih vrstah in s postopnim prilagajanjem hevristik v aplikaciji GDEX za izbor dobrih korpusnih zgledov. Prispevek zaključujemo s prikazom vključitve postopka avtomatskega luščenja leksikalnih podatkov v predlagan slovar sodobnega slovenskega jezika.
U Državnom arhivu u Zadru trajno se čuvaju izvori za proučavanje mletačkog katastra te je svrha ovoga rada na jednom mjestu objediniti i prikazati sve fondove mletačke uprave koje se tiču ...katastarskih izmjera, prikazati njihovu međusobnu povezanost, povijest nastanka, povijest registracije i naziva fondova, količinu gradiva, sadržajnu fizionomiju kao i analizu učinjenih obavijesnih pomagala te njihovu korist u proučavanju mletačkog katastra nastaloga u Dalmaciji tijekom 17. i 18. stoljeća. Došlo se do zaključka da pet arhivskih fondova tvore jedinstveni mletački katastar Dalmacije: HR-DAZD-5 Katastarske knjige (1452. 1609. – 1797.1825.), HR-DAZD-6 Mape Grimani (1610. – 1797.1854.), HR-DAZD-7 Pisma vještaka mjernika (1706. – 1796.), HR-DAZD-8 Skice katastarskih mapa područja Zadra, Knina i Imotskog (1709. – 1756.) i HR-DAZD-381 Mape Dalmacije. Zbirka obitelji Kurir (1701. – 1800.). Oni sadržavaju katastarske podatke u različitim oblicima: knjigama, na katastarskim skicama i planovima te u spisima, i dopuštaju navigaciju kroz prostor i vrijeme te su podatni za proučavanje povijesti vlasništva nad zemljištem i odnosa centralne države prema podanicima, gospodarskih i obiteljskih odnosa, prometnih komunikacija, toponimije, demografije te kartografije.
Uspostava hrvatskog monetarnoga suvereniteta te okolnosti koje su vezane za emisiju hrvatskoga
recentnog novca u literaturi su obrađeni u nizu članaka i knjiga. Hrvatski recentni
novac prikazan je i ...na više izložbi. Znatno je manje radova koji su obradili i idejna rješenja
(skice) za taj novac te modele za njega.
Autor u članku obrađuje neobjavljene skice za recentni hrvatski optjecajni kovinski novac
autora profesora Damira Mataušića.1 Tako se javnosti prikazuje i ta materija kao dokument
hrvatske novčane povijesti.
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.