The aim of this article is to study the translation of Polish literature into Slovene to shed light on Polish literary (and cultural) diplomacy in Slovenia. Being acquainted with the culture of ...another nation is an important factor in forming closer political and economic relations, since literature is a source of “soft power,” which relies on attraction rather than on the power of explicit or implicit coercion. Using quantitative analysis, we surveyed how many and which works were translated from Polish into Slovene between 1865 and 2021. Our qualitative analysis based on semi-structured interviews with Slovene translators further explores who chose the texts and decided what to translate from Polish into Slovene. The key finding of the article is that strong cultural cooperation (in our case, translation of Polish literature into Slovene) can be an advantageous platform for enhancing and strengthening political and economic relations between the two countries, as well as for fostering better understanding between the two nations.
The article examines the reception of Giorgio Bassani’s works in Slovenia. The current state of translations of Bassani’s works into Slovene is characteristic of the availability of Slovene editions ...of Italian authors, which often seems desultory despite the relatively high number of literary translations from Italian published after World War II. In the past, the translations were typically published later than the original texts and without a global strategy. This situation partly persists to the present day: whilst the translations of some authors are sufficiently present, others continue to be absent, which is probably due to the limitations of the Slovene book market. As few as three of Bassani’s texts have been translated into Slovene, namely the novel Il giardino dei Finzi-Contini (1978), translated by Stabej, excerpts from the short story Una lapide in via Mazzini (1994), translated by Ožbot, and a selection of poems from In rima e senza (2008), translated by Dekleva. Il giardino dei Finzi-Contini, the only text to have been translated in an unabridged version, was also the subject of linguistic research by Miklič and Premrl. Whilst no doubt interesting for specialists, the results of their research most likely did not reach a wider public. Even though the translation of Bassani’s novel was followed by the release of the film adaptation, whilst the poetry collection received critical acclaim, Bassani remains a relatively little-known author in Slovenia to this day. Moreover, as many as thirteen years have passed since the publication of the last translation.
Sodobne razprave - od diskusije prešernovske strukture do vprašanja, kaj je slovenska literatura oziroma literatura na Slovenskem in kdo je lahko slovenski avtor - ponazarjajo, da je vprašanje ...literature eno izmed osrednjih diskurzivnih polj, ki se neposredno dotikajo tako problematike pojmovanja in opredeljevanja slovenske nacije kot tudi vprašanja narodnostnih manjšin. Avtorja osvetljujeta funkcionalnost, uporabnost in arbitrarnost konceptov, kot so skupni slovenski kulturni prostor, matična in zamejska književnost, manjšinska književnost, nadregionalni literarni interakcijski prostor in literarna pripadnost. Na primeru sodobne literature koroških Slovencev in z ozirom na literarno večjezičnost v današnji Sloveniji opozarjata na problematičnost etničnih, identitetnih in jezikovno-kulturnih opredelitev in oznak, ki ne odslikavajo raznolikosti sodobnih literarnih praks.
V članku na podlagi opravljene spletne ankete s porabskimi štipendisti, ki so se izobraževali na visokošolskih ustanovah v Sloveniji, intervjujev s predstavnicama manjšinskih organi-zacij, strokovne ...literature in časopisnih člankov analiziramo, kakšen je bil in je pomen omenjenih štipendistov za razvoj slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Rezultati potrjujejo izhodiščno predpostavko, da so štipendisti dejansko nosilci razvoja lastne skupnosti. Obenem rezultati prinašajo podatke o štipendijski politiki in prizadevanjih slovenskih manjšinskih struktur za vključitev mladih, tudi štipendistov, v svoje delovanje. Pridobljeni podatki so med drugim tudi pokazali, da zaradi gospodarske nerazvitosti ob-mejnega območja Porabje trenutno ne predstavlja perspektivnega okolja za mlade, čeprav bi si anketiranci to želeli. Ključne besede: slovensko Porabje, slovenska skupnost na Madžarskem, mladi, porabski štipendisti.
Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do ...navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini.