Buzetski je dijalekt jedan je od šest čakavskih dijalekata, kako uzimamo od Brozovićeve klasifikacije čakavskoga narječja 1970. Danas se upotrebljavaju i nazivi
gornjomiranski
(Pliško) te
...buzetsko-gornjomiranski dijalekt.
Dobro je istražen i poznat. Uvodno se osvrćem na povijest istraživanja, kada se i zašto govorilo o buzetskoj
kajkavštini
(Aleksandar Belić, Mieczysław Małecki,. Fran Ramovš i Tine Logar, Josip Ribarić, Mate Hraste, Pavle Ivić, Dalibor Brozović, Božidar Finka, Petar Šimunović, Silvana Vranić i dr.). Prvi je termin 'buzetski dijalekt' u značenju u kojem se i u suvremenoj literaturi percipira upotrijebio Dalibor Brozović (1970.). Ranije su buzetski govori tretirani kao spoj čakavskoga narječja i slovenskoga jezika, kajkavskoga i čakavskoga narječja ili kao dio ekavskoga čakavskoga dijalekta. Razlikuju se dva poddijalekta, sjevernoistočni većinski i jugozapadni manjinski. Na sjeveru je veći utjecaj slovenskoga jezika, više je slovenskih značajki, a na jugu je više čakavskih karakteristika. U glavnom dijelu priloga analiziraju se osobine posebno u odnosu na kajkavsko narječje.
The dialect from Buzet is one of the six Čakavian dialects, based on the 1970 Čakavian dialect classification by Brozović. The names
gornjomiranski
(Pliško) and
buzetsko-gornjomiranski dijalekt
are also used today. This dialect has been thoroughly researched and is well known. There is an introduction on the research history; when and why the Kajkavian dialect from Buzet had been researched (by Aleksandar Belić, Mieczysław Małecki, Fran Ramovš and Tin Logar, Josip Ribarić, Mate Hraste, Pavle Ivić, Dalibor Brozović, Božidar Finka, Petar Šimunović, Silvana Vranić and others). The term „buzetski dijalekt“ with the same meaning as precepted in contemporary literature was first used by Dalibor Brozović (1970). Previously, the Buzet dialects had been treated as a combination of the Čakavian dialect with the Slovenian language, the Kajkavian dialect with the Čakavian dialect, or as a part of the Ekavian Čakavian dialect. There are two subdialects: the Northeast major dialect, and the Southwest minor dialect. There is greater influence of the Slovenian language in the North with major Slovenian characteristics, and there are more Čakavian characteristics in the South. The basic part of the paper gives an analysis of the dialect’s characteristics, mainly in respect to the Kajkavian dialect.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta v torek, 23. oktobra 2018, organizirali okroglo mizo »Jezik in ...spol«, ki je potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izhodišče razprave je bil sklep Senata Filozofske fakultete o izmenični rabi moške in ženske slovnične oblike za vse spole v pravilnikih Filozofske fakultete, s sogovornicami in sogovorniki pa sta organizatorja želela razpravo razširiti na vprašanja, kakšne možnosti ponuja slovenski jezik za uporabo spolno občutljivega jezika in kako v slovenskem jeziku zagotavljati vključujoč jezik v različnih družbenih situacijah. Objavljamo zapis je po posnetku dogodka, ki je na voljo na YouTubu.
PORTAL FRAN: OD ZAČETKOV DO DANES Perdih, Andrej
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
01/2020, Letnik:
46, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Internetni Portal Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bil vzpostavljen oktobra 2014 in je prevzel mesto glavnega slovarskega portala za slovenski jezik. Prispevek ...opisuje nadaljnji razvoj portala od leta 2015 do septembra leta 2019, ko je bilo v ospredju vključevanje novih vsebin ter izboljšanje funkcionalnosti, prikaza in uporabniške izkušnje ter izdelava aplikacij za operacijske sisteme Android in iOS. Ob kontinuiranem postopnem razvoju portala je bilo največ inovativnih rešitev pripravljenih pri tistih slovarjih, ki izkoriščajo možnosti digitalne objave slovarjev, in sicer mrežni grafični prikaz medleksemskih razmerij, slikovni in zvočni material ter uporaba zemljevida za identifikacijo lokacije narečnih slovarjev. Prikazani so tudi načini vključevanja dodatnih vsebin, ki portal vsebinsko širijo iz slovarskega portala v osrednji portal o slovenskem jeziku.
Prispevek je nastal na podlagi analize kvantitativne raziskave z naslovom Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti ter tudi preteklih raziskav, strokovne ...literature in terenskih izkušenj. Študija prikazuje stališča porabskih Slovencev (staršev otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce) do slovenskega jezika (in drugih jezikov) in na drugi strani išče odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve prenosa slovenske materinščine na anketirane – starše in posledično na najmlajše. Podatki kažejo, da si stališča in raba jezika v družini ter rezultati pri vprašanju, zakaj se vprašanim staršem zdi znanje slovenskega jezika pomembno za otroka, nasprotujejo. Med odgovori na vprašanje, zakaj se starši z otroki doma ne pogovarjajo porabsko/slovensko, izstopa mnenje, da starši in mladi ne znajo jezika in da ni medgeneracijskega prenosa. Pozitivna stališča staršev do slovenskega jezika so lahko dobra podlaga za revitalizacijo porabščine/slovenskega jezika v Porabju.
V zadnjih petih letih so se v Varaždinski in Medžimurski županiji uresničile nove možnosti učenja slovenskega jezika v šolah. V prispevku obravnavamo pravne možnosti urejanja položaja slovenščine na ...Hrvaškem, uresničevanje možnosti učenja slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji v praksi ter izsledke raziskav, opravljenih med dijaki dveh srednjih šol in njihovimi starši o učenju slovenskega jezika. Izsledki raziskav so med drugim pokazali, da imajo dijaki in starši do učenja slovenskega jezika pozitiven odnos. Znanje slovenščine jim pomeni zlasti večje možnosti za izobraževanje oziroma zaposlitev v Sloveniji. Pokazalo pa se je tudi, da je med učenci slovenskega jezika malo pripadnikov slovenske manjšine.
Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Letnik:
6, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd.
Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
Članak se bavi nekim problematičnim primjerima unutar teorijsko-glazbene terminologije u slovenskim udžbenicima. Nakon predstavljanja karakteristika i opće terminološke problematike u slovenskoj ...glazbenoj terminologiji autorica ističe problem sinonimije kao osnovnoga problema u razumijevanju tekstova, kako u starijim, tako i suvremenim glazbenim udžbenicima. Na nekoliko primjera pokazuje se da izostanak jasnoga odvajanja između naziva i pojma može biti zavaravajuć i kontraproduktivan za razumijevanje teksta, a posljedično i za razumijevanje samoga gradiva za učenike.
Avstrijska Štajerska ima svoj slovenski delež prebivalstva. Različni vzroki v zgodovini so vodili do tega, da se manj in manj govori slovensko. Katera slovenska društva so na Štajerskem in kakšne so ...njihove aktivnosti za ohranjanje slovenskega jezika, o tem govori sledeči članek.
Portal Fran: od početaka do danas Perdih, Andrej
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
10/2020, Letnik:
46, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
Internetski Portal Fran: Rječnici Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU osnovan je u listopadu 2014. Zauzeo je mjesto glavnog rječničkog portala za slovenski jezik. U članku se opisuje ...daljnji razvoj portala od godine 2015. do rujna 2019., kad je fokus bio na integriranju novih sadržaja i poboljšanju funkcionalnosti, prikaza i korisničkog iskustva te izgradnji aplikacija za operativne sustave Android i iOS. kontinuiranim razvojem portala razvijena su najinovativnija rješenja za one rječnike koji se koriste mogućnostima digitalnog objavljivanja rječnika, odnosno mrežnim grafičkim prikazom međuleksemskih odnosa, slikovnim i zvučnim materijalima i mapama za identificiranje mjesta u dijalektnim rječnicima. također se pokazuju načini integriranja dodatnih sadržaja koji portal sadržajno proširuju s rječničkog portala na središnji portal o slovenskom jeziku.