Development aid, one of the most important mechanisms for the redistribution of global wealth, represents financial flows with economic growth and social improvement as their primary objective. ...Recently, international development cooperation has been in the process of change that requires the involvement of new actors, the use of new instruments, and expanding the fields of work. In this article, the authors introduce the Slovenian model of international development cooperation, emphasising the criteria for deciding the direction of development cooperation. The criteria are clear interest of the beneficiary state, content priority fields, and geographical priority areas. The authors also discuss Slovenia's active collaboration with the United Nations Industrial Development Organization in international development cooperation. Special attention is given to three successful development projects in Africa that Slovenia recently financed. All three selected projects are based on principles of sustainable development and were realized in Kenya, Tanzania, and Uganda.
Avtorja sta s kvantitativnim pristopom proučevala ključna gonila pametnega upravljanja mest na primeru Prištine. Potrebne podatke sta zbrala z anketo, ki sta jo izvedla med 1.536 posamezniki, ...izbranimi s stratifciranim verjetnostnim vzorčenjem. Z analizo glavnih komponent sta proučila notranjo strukturo vprašalnika, z regresijsko analizo pa sta določila napovednike pametnega upravljanja. Pametni urbani menedžment in pametno sodelovanje sta se izkazala za odločilna dejavnika upravljanja mesta, pri čemer je bila korelacija med pametnim urbanim menedžmentom in pametnim upravljanjem malce močnejša. Izsledki potrjujejo pomemben vpliv učinkovitih praks urbanega menedžmenta in sodelovanja med deležniki na rezultate upravljanja pametnih mest. Oblikovalci politik bi zato morali pri pobudah za razvoj pametnih mest dati večji poudarek sodelovanju med deležniki. V primeru Prištine bi morali okrepiti vključenost deležnikov ter preglednost in dostop do podatkov na področju urbanega menedžmenta, poleg tega bi se morali osredotočiti na infrastrukturo in javne storitve, saj bi to izboljšalo pametno upravljanje mesta.
The Joint Action on CARdiovascular diseases and DIabetes (JACARDI) aims to reduce the burden of cardiovascular disease and diabetes in European countries, both at the individual and societal levels. ...The initiative covers the entire patient journey, from improving health literacy and awareness of cardiovascular diseases and diabetes, travelling through primary prevention among high-risk populations and screenings, reaching people living with cardiovascular diseases and diabetes, improving service pathways, self-management, and labour participation. The project involves 21 European countries, 76 partners and plans to implement 142 pilot interventions, ensuring diversity in terms of cultural backgrounds, public health priorities, and healthcare systems.
In Slovenia, interventions will be developed and tested to improve screening for diabetes through community involvement, the involvement of people with diabetes in education programmes in health centres, and the involvement of people with diabetes in a screening programme for diabetic retinopathy. A set of unified, comprehensive and integrated health education materials and approaches will be developed for both healthcare providers and patients referred to the outpatient cardiovascular rehabilitation programme. The effectiveness of the upgraded health education intervention will be tested in a randomized trial. Furthermore, Slovenian experts are involved in developing a harmonized implementation methodology across all 142 pilot interventions, including contextual analysis at the country and pilot levels, multidimensional assessment and evaluation.
JACARDI will enhance cross-national collaboration, maximizing the exploitation of lessons learned through a clear strategy, promoting the integration and sustainability of approaches to achieve high-level impact, including the implementation of effective interaction, cooperation and co-creation between science and policy.
Curricula are reviewed and adapted in response to a perceived need to improve interprofessional collaboration for the benefit of patient care. In 2005, the module Interprofessional Collaboration in ...Healthcare (IPCIHC) was developed by the Antwerp University Association (AUHA). The program was based upon a concept of five steps to IPCIHC. This educational module aims to help graduates obtain the competence of interprofessional collaborators in health care.
Over a span of 15 years, the IPCIHC module is evaluated annually by students and provided with feedback by the tutors and steering committee. Data up to 2014 were supplemented with data up to 2019. For the students the same evaluative one-group, post-test design was used to gather data using a structured questionnaire. The tutors' and students' feedback was thematically analyzed.
Based upon the results and the contextual changing needs, the program was adjusted. Between 2005 and 2019, a total of 8616 evaluations were received (response rate: 78%). Eighty percent of the respondents indicated through the evaluations that they were convinced of the positive effect of the IPCIHC module on their interprofessional development. Over the years, two more disciplines enrolled into this program and also education programs form the Netherlands.
After 15 years, positive outcomes are showed, and future health professionals have a better understanding of interprofessional learning. Gathering feedback and annually evaluation helped to provide a targeted interprofessional program addressing contextual changes. The challenge remains to keep on educating future healthcare providers in interprofessional collaboration in order to achieve an increase in observable interprofessional behaviour towards other professional groups.
This book discusses the role of cultural practices and policy for sustainable development in West Africa across different artistic disciplines, including performance, video, theatre, community arts ...and cultural heritage. Based on ethnographic field research in local communities, the book presents findings on current debates of cultural sustainability in Nigeria, Ghana, Cameroon and Benin. It provides a unique perspective connecting cultural studies, conflict studies and practical peacebuilding approaches through the arts. The first part pays particular attention to aspects of social cohesion and the circumstances of internally displaced persons e. g. caused by the Boko Haram insurgency in Northeast Nigeria. The second part focuses on cultural policy issues and challenges in the context of sustainable development, investigating participatory approaches and bottom-up processes, the role of governments and civil society, as well as performing arts organizations and universities in policy making and implementation processes. Performing Sustainability in West Africa presents research results and new methods on the role of artistic and cultural practices in conflict situations as well as current debates in cultural policy for researchers, academics, NGOs and students in cultural studies, sustainable development studies and African studies.
V prispevku avtorica analizira nastajanje andragogike, razvoj študija andragogike ter izobraževanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih v Sloveniji, ko je bila ta del nekdanje Jugoslavije in po ...osamosvojitvi. Pri tem se opira na dostopne zgodovinske vire in biografsko metodo. Ugotavlja, da je andragogika v obdobju nekdanje Jugoslavije nastajala predvsem iz potreb prakse; da so se študij andragogike ter izobraževanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih v Sloveniji oblikovali izhajajoč iz potreb, saj bi brez posplošitev in odkrivanja temeljnih načel in lastnosti pojavov začela postopoma usihati tudi praksa; ter da so na razvoj andragogike na Slovenskem v obdobju nekdanje Jugoslavije poleg lokalnih (republiških) specifik pomembno vplivali najnovejša spoznanja o izobraževanju odraslih v svetu, določeni institucionalni modeli in tudi (naj)vidnejši akterji (univerzitetni profesorji) s področja izobraževanja odraslih na globalni ravni. Ker je področje izobraževanja odraslih fenotipsko, ocenjuje, da se bo morala andragogika pod globalizacijskimi vplivi prilagoditi novim družbenim razmeram, ki jih ustvarja današnji čas.
Sodelovanje javnosti pri urbanistični preobrazbi glavnega mesta je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji kakovosti demokracije v postsocialističnih državah. V članku avtorji ...obravnavajo procese sodelovanja javnosti pri taki preobrazbi v dveh postsocialističnih glavnih mestih: v Zagrebu in Ljubljani. Predstavljeni so izsledki izbranih študij primerov v obeh mestih (park Tabor in soseska BS 7 v Ljubljani ter Meštrovićev paviljon in park Savica v Zagrebu), poleg tega so izpostavljene podobnosti in razlike, ugotovljene na podlagi njihove primerjave. Izsledki raziskave iz let 2018 in 2019 kažejo dokaj nizko stopnjo sodelovanja javnosti v Zagrebu. V Ljubljani je bila navedena stopnja višja in tudi pravna podlaga zanjo je bila močnejša, opazna pa je bila delna odvisnost od političnih in gospodarskih dejavnikov. V obeh mestih je bilo sodelovanje javnosti v najbolj neposredni obliki pri aktivnostih nevladnih organizacij in civilnih pobud. Komunikacija med prebivalci in mestno upravo je bila slaba, kar ni spodbudno vplivalo na sodelovanje.
Preobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem ...razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanj.