Ograjena naselja veljajo za škodljivo obliko urbane segregacije, saj so to varovane stanovanjske soseske z ekskluzivno infrastrukturo. Cilj indonezijske vladne politike, povezane z zagotavljanjem ...cenovno uravnotežene stanovanjske oskrbe, je ustvariti stanovanjske komplekse ali naselja z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva, ki spodbujajo interakcijo med družbenimi sloji in zmanjšujejo cedalje vecje socialne razlike. Namen clanka je potrditi pojav družbene interakcije med socialno-ekonomskimi sloji v naseljih z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva. Za boljše razumevanje družbene interakcije med stanovalci so avtorji najprej proucili razloge za izbor tovrstne stanovanjske soseske, in sicer za vsak socialno-ekonomski sloj posebej. Za to so uporabili metodo vrednotenja po vselitvi na primeru ograjenega naselja v Cibuburju v Zahodni Javi, ki je znan po dobri kakovosti stanovanjskih sosesk in infrastrukture. Izsledki raziskave kažejo, da je varovanje še vedno glavni razlog za to, zakaj se ljudje odlocijo živeti v tovrstnem ograjenem naselju. Zaradi manjše ekskluzivnosti naselja pa je cedalje manjša tudi pogostost uporabe tamkajšnje infrastrukture in površin, pripadniki posameznih družbenih slojev pa se raje kot s stanovalci istega stanovanjskega kompleksa v naselju družijo s pripadniki istega sloja v drugih stanovanjskih kompleksih, kar se ne ujema s cilji politike cenovno uravnotežene stanovanjske oskrbe.
Stanovanjske soseske, ki sta jih v Katmanduju z različnimi tehnikami zgradila javni in zasebni sektor, zagotavljajo slabo urbano okolje ter ne rešujejo dovolj učinkovito socialnih in kulturnih potreb ...stanovalcev. Poleg tega ne prispevajo dovolj k oblikovanju občutka pripadnosti skupnosti in se slabo povezujejo s preostalim grajenim okoljem, pri čemer ljudje na načrtno zgrajenih območjih ne občutijo pripadnosti kraju in se tako počutijo kot brezdomci. Čeprav je tradicionalna soseska v starem mestnem jedru nekoč imela številne značilnosti dobre stanovanjske soseske, danes hitro propada. Stanovalci omenjenih sosesk se teh težav ne zavedajo preveč. Ker obstoječi pravni in institucionalni okviri niso ustrezni in učinkoviti, ne morejo rešiti opisanih težav. Tako je za prihodnji razvoj stanovanjskih sosesk treba razviti oblikovalske smernice, ki se morajo izvajati strogo, ob tem pa je treba okrepiti tudi družbeno-kulturne dejavnosti, kot je navezovanje stikov.
Prispevek obravnava tri paradigme prostorskega razvoja mest v Sloveniji, in sicer: vrtno mesto, sosesko in fraktalno mesto, z namenom primerjati jih med seboj in spoznati ustroj mest, kakršen je ...nastal ob implementaciji posameznega koncepta. Ugotovitve slonijo na primerjavah treh stanovanjskih območij v Mariboru, Ravnah na Koroškem in v Ljubljani.
V prispevku predstavljamo del ugotovitev raziskovalnega projekta z naslovom Prenova sosesk v Ljubljani. Raziskavo smo izvedli v zahodnem delu Savskega naselja v Ljubljani. V uvodu na kratko opisujemo ...teoretično osnovo, na kateri temelji metodologija raziskave. V nadaljevanju predstavljamo rezultate terenske raziskave, s posebnim poudarkom na pogledih stanovalcev do prenove in izboljšanja njihovega bivalnega okolja. Soočanje pogledov na problematiko prenove soseske s konkretnimi dejavnostmi (oz. nedejavnostmi) občinskih organov kaže, da trenutno obstajajo velika, potencialno škodljiva nasprotja med obema akterjema. Ugotavljamo, da več odgovornosti za sedanje konflikte nosijo prav občinski oddelki, ki so na mestni ravni odgovorni za stanovanjsko oskrbo in kakovost bivanja. Trdimo, da je dosedanje planiranje in urejanje stanovanjskih območij – od zgoraj navzdol – neprimerno, neučinkovito. Čim prej ga je treba zamenjati s sodobnejšimi pristopi, ki so že dlje uveljavljeni v razvitejših državah. Glavna teza, ki jo v prispevku zagovarjamo, je, da prenova stanovanjskih sosesk ni mogoča brez aktivnega sodelovanja stanovalcev.
Članek obravnava celosten pristop pri načrtovanju nove, trajnostno oblikovane soseske Ilovica v južnem delu Ljubljane. Izdelan je bil kot vzorčen model večje zgostitve poselitve, ki bi omogočala tudi ...sanacijo obstoječe gradnje nizke gostote s pomanjkljivo komunalno opremljenostjo. Poleg arhitektonsko-urbanističnega snovanja in reševanja tehnoloških problemov smo prikazali tudi možnost realizacije ob pomoči inštrumentov zemljiške politike (komasacije in drugih) ter izdelali oceno ekonomske upravičenosti investicije. Takšni večji prostorski projekti zahtevajo multidisciplinaren pristop, pri katerem le sodelovanje različnih strokovnjakov in tudi širše skupnosti pripelje do dobrih rezultatov s sinergetskimi učinki, ki so posledica skupnega prizadevanja.
PDF
