Research of macrophyte vegetation of the artificial water reservoirs was carried out during the vegetation season of 2008 in the Krupinská planina Mts. (southern part of central Slovakia). Twenty-one ...reservoirs were studied and twenty plant communities from the Lemnetea, Potametea and Phragmito-Magnocaricetea classes were found. Potametum acutifolii is a new aquatic community for the territory of Slovakia that was found in the reservoir near Hrušov village in intermediately deep, slightly alkaline water with a relatively low content of soluble mineral matters, a high water transparency and a silt-clay sediment on the bottom. Moisture was the main environmental gradient of the studied vegetation explained by Ellenberg's indicator values. Species richness was significantly negatively correlated with water depth. The correlation between the area of reservoirs and the number of detected plant communities was weak and non-significant. Changes of macrophyte vegetation were studied on the case of three reservoirs. Detected changes were caused mainly by human activities or water level fluctuations within the studied period.
Raziskave makrofitske vegetacije umetnih vodnih smo izvedli v vegetacijski sezoni leta 2008 v hribovju Krupinská planina (južni del osrednje Slovaške). Raziskali smo enaindvajset vodnih teles in našli dvaindvajset rastlinskih združb iz razredov Lemnetea, Potametea in Phragmito-Magnocaricetea. Asociacija Potametum acutifolii je nova vodna rastlinska združba, najdena na ozemlju Slovaške. Našli smo jo v vodnem telesu blizu vasi Hrušov v srednjegloboki, rahlo alkalni vodi z razmeroma nizko vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi, z visoko vodno prepustnostjo in muljasto-glineno usedlino na dnu. Glavni okoljski gradient obravnavane vegetacije, kot kažejo Ellenbergove indikacijske vrednosti, je vlažnost. Število vrste je v negativni odvisnosti z globino vode. Korelacija med površino vodnega telesa in številom najdenih rastlinskih združb je bila nizka in ni bila značilna. Spremembe makrofitske vegetacije smo proučevali v treh vodnih zbiralnikih. Opažene spremembe so posledica predvsem človeških dejavnosti ali nihanja vodnega nivoja v obravnavanem obdobju.
Prispevek pojasnjuje rabo zemljišč v kontekstu celovitih družbenih vidikov. Sedanji model razume kot vmesno fazo prostorskih procesov in kot posledico različnih človekovih aktivnosti, torej kot tečaj ...med družbo in okoljem. Avtor poudarja posledice javne davčne politike in opozarja, da bi morali namesto večplastne diferenciacije prostorskih procesov bolj upoštevati ciljno naravnano politiko rabe zemljišč.
Modelni projekt Westerzgebirge na Saškem obsega 27 mest in občin podeželskega območja Aue – Schwarzenberg, Vogtlandkreis, Stollberg und Annaberg. Glavni cilj modelnega projek-ta je poiskati nove poti ...ustvarjalnih rešitev skupaj z lokalnimi dejavniki, z namenom da bi kljub nazadovanju števila prebivalstva, spremenjene sestave potrošnikov in padca kupne moči
Razvoj zelenih površin je hkrati strategija in potreba, ki izvira iz prostorske preobrazbe mest zaradi socialnih in demografskih sprememb. Ta prispevek se posveča priložnostim in izzivom, ki jih ...prinašata načrtovanje in zasajanje zelenih površin v mestih, ki se krčijo. O pomenu zelenih površin in strategij v procesu prestrukturiranja mesta bomo razpravljali na podlagi empiričnih podatkov iz doktorske disertacije. Mesta za spoprijemanje s preobrazbo prostora razvijajo različne koncepte. Po domnevah naj bi se v mestih, ki se krčijo, vpliv zelenih površin in njihov pomen za obliko mesta spremenila. Izsledke študij primerov mest, ki se krčijo, na vzhodu Nemčije bomo obravnavali v povezavi s strategijami in z instrumenti, s katerimi rešujejo izzive razvoja zelenih površin. Ugotovitve bodo morda ustrezne tudi za razvoj mest, ki (deloma) rastejo, in za spodbujanje razvoja zelenih površin v sonaravnih mestih.
Turizem je močno povezan z vremenom in s podnebjem ter z njegovim spreminjanjem. V tej raziskavi smo skušali na podlagi podatkov o dnevnem številu obiskovalcev izbranih različnih tipov turističnih ...točk v Sloveniji ugotoviti, kakšna je pravzaprav povezanost med posameznimi vremenskimi parametri in številom obiskovalcev. Njihovi odzivi pa nam dajejo vpogled v to, kako bi, preko spremenjenih vremenskih vzorcev, podnebne spremembe lahko vplivale na gibanje števila turistov in rekreativcev.
PDF
