Prispevek obravnava poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško enorezno hladno orožje iz Ljubljanice v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije: 8 enoreznih mečev, v virih imenovanih messer, in 49 bojnih nožev, ...imenovanih tudi kmečki ali hišni noži (bauernwehr ali hauswehr). To raznovrstno orožje, značilno za srednjeevropski prostor, je bilo v 15. in 16. st. zelo razširjeno, vendar ga je – z izjemo precejšnjega števila najdb iz Ljubljanice – v slovenskih muzejskih zbirkah ohranjenega zelo malo. Uporabljali so ga kot orožje ali tudi kot orodje – v boju, za zaščito na poti ali pri lovu (kot lovske nože), za vsakdanjo uporabo in kot del osebne noše ljudi predvsem nižjega stanu. Razporeditev najdb, odkritih predvsem na območjih Podpeči, Blatne Brezovice in Rakove Jelše, se ujema z razporeditvijo drugih vrst in skupin predmetov, tudi orožja, iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Povezuje se z logiko izrabe prostora oziroma potovanja po reki in okoliškem ozemlju, predvsem z domnevnimi lokacijami pristanov na reki ali prehodov čeznjo.
Cerklje ob krki je najdišče z najstarejšimi ostanki zgodnjeslovanske poselitve na Dolenjskem. Analize lončenine in radiokarbonskih datacij so nakazale dve fazi poselitve, prvo v 6. st. in v prvi ...polovici 7., drugo med sredino 10. in sredino 12. st. Tri pridobljene radiokarbonske datacije nakazujejo naselitev Slovanov v dolino krke v času med letoma 585 in 660, verjetno povezano z odselitvijo langobardov v Italijo leta 568 in prihodom Avarov v Panonsko nižino. najdbe kosti visokoraslega goveda italskega porekla morda kažejo na roparske pohode na ozemlje pod upravo Bizanca, ki jih omenjajo pisni viri. četrta radiokarbonska datacija in lončenina praškega tipa z arhaičnimi ustji pa dopuščata možnost, da so manjše skupine Slovanov tu bivale pred sredino 6. st., kar povezujemo z možnim angažmajem Slovanov pri varovanju meje vzhodnorimskega cesarstva ali pri pohodih bizantinske vojske z območij južne Donave proti Italiji, v katerih so služili kot najemniški vojaki. Mlajšo fazo poselitve v Cerkljah povezujemo z agrarnim zaledjem gospostva Starega gradu v Podbočju.
Stečki so srednjeveški kamniti nagrobniki, ki jih najdemo še vedno in situ v pokrajinah držav Zahodnega Balkana. Okoli 8% stečkov ima raznovrstne dekoracije v obliki nizkega reliefa, medtem, ko manj ...kot 400 nagrobnikov nosi tudi napise. Zaradi klimatskih vplivov vrezani napisi in ornamenti izginjajo s površine stečkov, zaradi česar jih je vse težje odkriti in prepoznati. V sklopu arheoloških raziskav stečkov na območju srednjeveške župe Dabar (današnji občini Berkovići in Bileća), je bil izveden pilotski projekt 3D skeniranja stečkov z ročnim skenerjem. Osem stečkov, dva z napisom in šest z dekoracijami, je bilo skeniranih v celoti, z namenom da bi lahko ovrednotili vidnost in prepoznavanje umetnostnih izrazov, ter samo tehniko detajlnega dokumentiranja materialne kulture. Članek predstavlja potek skeniranja in analizira rezultate.
S kombinirano metodo protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov in žarkov gama (PIXE, PIGE) smo analizirali steklene jagode in nekaj drugih kosov stekla z zgodnjesrednjeveških najdišč v Sloveniji. Z ...analizo, ki je zajela 179 vzorcev s 25 najdišč, smo dokazali dve vrsti stekla, natronsko in halofitsko. Razlikujeta se po uporabljenem talilu, ki je bilo ali natron, zmes natrijevega karbonata in bikarbonata, ali pepel halofitov, obmorskih slanoljubnih rastlin. Natronsko steklo je bilo narejeno skladno z rimskim izročilom, halofitsko steklo je vzhodnega izvora in se je pojavilo na zgodnjesrednjeveških najdiščih v Evropi v drugi polovici 8. st. V Sloveniji je bilo halofitsko steklo ugotovljeno na 18 najdiščih, iz njega so narejene mozaične, členaste in enojne jagode. Njihov pojav je pomembno dejstvo za datacijo arheoloških najdb, predvsem nakita iz starejšega zgodnjesrednjeveškega obdobja. Predlagana zgodnja datacija za nekatere grobove s takšnim nakitom se tako premika v drugo polovico 8. in v 9. st. Jagode iz halofitskega stekla so pogoste tudi v grobovih s pridanimi keramičnimi lonci, posamezne pa so znane tudi z višinskih najdišč in iz nižinskih naselbin. Najmlajše jagode iz halofitskega stekla so našli skupaj z nakitom t. i. belobrdske kulture (druga polovica 10. in prva polovica 11. st.).
Na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti sta bili iz vzorcev oglja v jamah, poimenovanih SZ 6 in SO 149A, pridobljeni 14C-dataciji, ki nakazujeta, da je bilo najdišče poseljeno že v prvi polovici 6. ...stoletja. Lončenina iz polnil omenjenih jam je primerljiva s t. i. lončenino praškega tipa s hrvaških, slovaških, čeških, poljskih, nemških in ukrajinskih najdišč. Na Slovaškem in v Nemčiji so jame in grobovi s primerljivo lončenino datirani tudi s pomočjo 14C-datacij, na ukrajinskih najdiščih pa s tipokronologijo kovinskih predmetov in bizantinskimi novci. Zgodnja naselitev nosilcev praške kulture, najverjetneje zgodnjih Slovanov, na zahodne obronke Panonske nižine je utemeljena tudi s prostorsko razporejenostjo poznoantične in langobardske poselitve v 6. stoletju, z jezikovnimi analizami in s prvimi omembami Slovanov v Panoniji v pisnih virih.
V izjemno dolgotrajni diskusiji o izvoru, času pojava in razvoju podkev avtor s pomočjo novih najdb sestavi trenutno najverjetnejšo razlago. Podkve so se razvile v 5. st. iz kopitnih natikačev ter se ...razširile najprej po rimskem in bizantinskem cesarstvu, nato pa še naprej. Kot oblika prehodnega trajanja se konec 10. st. pojavijo podkve z valovitim robom. Novosti, ki sta v uporabi še danes, so najkasneje sredi 11. st. ozobci in najkasneje konec 12. st. žlebovi za podkovske žeblje.
PDF
