Rad ispituje prisutnost javnog interesa u suvremenom španjolskom televizijskom
mediju. Dugo je prevladavalo uvjerenje da postoje važna načela javnog interesa
(prvenstveno edukacijska, kulturna i ...demokratska) koja mogu biti zadovoljena jedino
od javne televizije. Posljednjih godina u Španjolskoj, nakon tranzicijskog
procesa, i nakon konsolidacije demokracije, novi period zrelosti televizije, u kojoj
samo društvo zahtijeva i očekuje da televizija općenito, javna kao i privatna, garantira
niz vrijednosti i javnih načela.
U prvom dijelu, autorica objašnjava podrijetlo televizije u Španjolskoj: od toga
koja je priroda javnog emitiranja i zakonodavstva koja je podržava (gdje su ustanovljeni
kriteriji javnog interesa koji uvijek moraju prevladavati u javnom televizijskom
mediju, i privatnoj televiziji kasnije) do razvoja konsolidacije televizijskog
sistema u Španjolskoj s dolaskom regionalne televizije, privatnih televizijskih
kanala i televijske platforme koje se plaćaju. U drugom dijelu rada, programi
javnih i privatnih televizijskih kanala koji djeluju u Španjolskoj analiziraju se kroz
studiju slučaja u prvom tjednu ožujka 2009. Studija prime time-a omogućuje saznanje
o tome koji su najvažniji žanrovi televizijskog programa u Španjolskoj i
koje su televizijske kuće očuvale interese javnosti. Na kraju raspravlja se koje se
publike i koje vrste programa i žanrova povezuju s interesom građana. Glavni cilj
je proučiti kako se koncept javnog interesa promijenio u kreiranju programa i koji
su suvremeni trendovi.
Rad analizira trendove gledanosti političkih emisija na nacionalnim kanalima u Hrvatskoj polazeći od postavke o zamoru i zasićenosti građanstva politikom. Kombiniraju se dva kontinuuma, sudjelovanje ...u političkim sadržajima i stupanj konzumiranja televizijie. Istraživanje se bazira na preciznim mjerenjima average minute ratinga (AMR) koji kontinuirano svake minute registrira rejtinge gledanosti pojedinih emisija. Osnovni problem istraživanja je mnoštvo čimbenika koji utječu na gledanost emisija pa tako i onih političkog sadržaja. Iz tog razloga koriste se podaci o rejtingu gledanosti i udjelu gledanosti izdvojenih političkih emisija u razmatranom periodu. Na kraju, razmatra se gledanost samo jedne političke emisije kao indikatora odnosa prema politici. Rad ukazuje na niz metodologijskih poteškoća i kompleksnost istraživane tematike kako bi buduća istraživanja koja će gledanost koristiti kao indikatore određenih socijalnih procesa u društvu, ponudila vjerodostojnije podatke i zaključke.
Extended description:
Na delovnem mestu v pisarnah arhiva: Marjana Deržaj, Tina Poglajen (por. Vogrič), Marija Sever (por. Maksimovski) in vodja arhiva Katarina Udovič.
Information:
The Television ...Archive Department was already established in the experimental stage of television broadcasting, while the foundations for later large collections were created in 1958.
Original language summary:
Televizijski arhiv je bil ustanovljen že v poskusnem obdobju televizije, temelji za kasnejše velike zbirke pa izoblikovani leta 1958.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Pavzni znak za kukavico si je zamislil prof. ing. Marij Osana. Kukavica je kmalu postala največja zanimivost nove radijske postaje, ki je začela oddajati l. 1928. Njen avtor Marij Osana se je nad njo silno navduševal in trdil, da takega pavznega znaka nimajo nikjer na svetu. Zato smo v televizijskem arhivu izbrali nekaj zgodb o kukavici in radiu iz knjige Smeh in nasmeh za kamero in mikrofonom.
Nekoč je prof. ing. Marij Osana ves zamišljen korakal po fakultetnem hodniku, držal roke na hrbtu in se med sprehajanjem prav po kukavičje oglašal. Študenti in asistenti so se smejali, ko je profesor polglasno premleval, kako izdelati napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Potem, ko je zavil v laboratorij, je bil pavzni znak v nekaj urah zasnovan. (zapisal inž. Slavoj Jenko)
Po zamisli Marija Osane je umetno kukavico izdelal tehnik Franc Kramar. Sestavljena je bila iz dveh kolutov. Stiki med tema so se preklapljali v ritmu, ki je ponazarjal glas te ptice pevke. Pozneje so pri ljubljanskem preparatorju Herfordu naročili nagačeno pravo kukavico. V glavo, ki jo je bilo mogoče sneti, so ji napeljali elektriko in vstavili žarnici za oči. Te so se ji zasvetile vsakokrat, ko se je oglasila.
Znanega tonskega snemalca Rudija Omoto je ob okupaciji Ljubljane skrbelo, kaj bo s kukavico. Skrivaj jo je odnesel iz radijskih prostorov in njen glas posnel na ploščo. Devetega maj 1945, na dan osvoboditve, je tako lahko znova oznanjala svobodno pomlad. (zapisal Mirko Bogataj)
Pisatelj Fran Milčinski pa se je v reviji Ilustracija takole razpisal o radijski kukavici: »Šepeta se, da ima pri kukavici svoje prste vmes nesrečna politika. Pri nas je vse mogoče in lahko se zgodi, da bo lepega dne kukavica sploh odžagana in na cesti. Taki nakani bi se moral vesoljni kulturni svet najodločneje upreti, kajti je kukavica naša najbolj priljubljena točka, zvezda je našega programa in ponos naroda in se nič ne ve, ali ne pristopajo novi radioabonenti najbolj zaradi nje. Že se širi glas, da ima jako častne ponudbe iz inozemstva, ob znatno višji gaži.«
Po vojni pa je zaokrožila tudi tale šala: Mož, ki je poslušal radio je začuden dejal svoji ženi: »Veš, v partizanih so nam komisarji marsikaj govorili, kako bo po vojni vse drugače: da bomo vsi enaki, da bo dela in kruha za vse, da ne bo davkov in tako naprej. Saj sem še nekaj verjel... Ampak, če bi mi rekli, da bo po vojni tudi kukavica pozimi pela, bi to bilo pa preveč.«
Information:
The mechanism for the radio “cuckoo” on display in the RTV museum. The cuckoo was made by France Kramar in 1928. It was based on Marij Osana’s idea.
Original language summary:
Mehanizem radijske kukavice v muzeju RTV-ja. Radijsko kukavico je po zamisli ing. Marija Osane izdelal l. 1928 France Kramar.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Pavzni znak za kukavico si je zamislil prof. ing. Marij Osana. Kukavica je kmalu postala največja zanimivost nove radijske postaje, ki je začela oddajati l. 1928. Njen avtor Marij Osana se je nad njo silno navduševal in trdil, da takega pavznega znaka nimajo nikjer na svetu. Zato smo v televizijskem arhivu izbrali nekaj zgodb o kukavici in radiu iz knjige Smeh in nasmeh za kamero in mikrofonom.
Nekoč je prof. ing. Marij Osana ves zamišljen korakal po fakultetnem hodniku, držal roke na hrbtu in se med sprehajanjem prav po kukavičje oglašal. Študenti in asistenti so se smejali, ko je profesor polglasno premleval, kako izdelati napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Potem, ko je zavil v laboratorij, je bil pavzni znak v nekaj urah zasnovan. (zapisal inž. Slavoj Jenko)
Po zamisli Marija Osane je umetno kukavico izdelal tehnik Franc Kramar. Sestavljena je bila iz dveh kolutov. Stiki med tema so se preklapljali v ritmu, ki je ponazarjal glas te ptice pevke. Pozneje so pri ljubljanskem preparatorju Herfordu naročili nagačeno pravo kukavico. V glavo, ki jo je bilo mogoče sneti, so ji napeljali elektriko in vstavili žarnici za oči. Te so se ji zasvetile vsakokrat, ko se je oglasila.
Znanega tonskega snemalca Rudija Omoto je ob okupaciji Ljubljane skrbelo, kaj bo s kukavico. Skrivaj jo je odnesel iz radijskih prostorov in njen glas posnel na ploščo. Devetega maj 1945, na dan osvoboditve, je tako lahko znova oznanjala svobodno pomlad. (zapisal Mirko Bogataj)
Pisatelj Fran Milčinski pa se je v reviji Ilustracija takole razpisal o radijski kukavici: »Šepeta se, da ima pri kukavici svoje prste vmes nesrečna politika. Pri nas je vse mogoče in lahko se zgodi, da bo lepega dne kukavica sploh odžagana in na cesti. Taki nakani bi se moral vesoljni kulturni svet najodločneje upreti, kajti je kukavica naša najbolj priljubljena točka, zvezda je našega programa in ponos naroda in se nič ne ve, ali ne pristopajo novi radioabonenti najbolj zaradi nje. Že se širi glas, da ima jako častne ponudbe iz inozemstva, ob znatno višji gaži.«
Po vojni pa je zaokrožila tudi tale šala: Mož, ki je poslušal radio je začuden dejal svoji ženi: »Veš, v partizanih so nam komisarji marsikaj govorili, kako bo po vojni vse drugače: da bomo vsi enaki, da bo dela in kruha za vse, da ne bo davkov in tako naprej. Saj sem še nekaj verjel... Ampak, če bi mi rekli, da bo po vojni tudi kukavica pozimi pela, bi to bilo pa preveč.«
Information:
The electrical part of the radio “cuckoo” for generating whistles on display in the RTV museum. The cuckoo was made by France Kramar in 1928. It was based on Marij Osana’s idea.
Original language summary:
Električni del radijske kukavice za generiranje piskov v muzeju RTV-ja. Radijsko kukavico je po zamisli ing. Marija Osane izdelal l. 1928 France Kramar.
Extended description:
Spominski zbornik o začetkih televizije na Slovenskem: 35 let televizije, 65 let radia.
A memorial yearbook about the beginning of television in Slovenia. 35 years of ...television, 65 years of radio.
Information:
Zbornik je izšel leta 1993. Datum je okvirne narave.
A memorial yearbook was published in 1993. The date is indicative only.
Original language summary:
Spomini na televizijske prenose iz Planice.
Memories regarding television broadcasts from Planica.
Extended description:
Information:
Original language summary:
Božo Kos je sodeloval že pri prvih oddajah TV Ljubljana na Gospodarskem razstavišču. Leta 1965 je narisal kako poteka zapleteni postopek ...snemanja oddaj na televiziji.
The Illustrator Božo Kos was already involved in the first TV Ljubljana programmes. In 1965, he made a comic showing the complex television programme recording process.
Extended description:
Information:
The sign for joining the live broadcasting of Intervision. We’re waiting for the Intervision live broadcasting.
Original language summary:
Napis za vključitev v ...prenos Intervizije: Čakamo na prenos Intervizije.
Extended description:
Napisi »Tehnične motnje«, »Prosimo, oprostite«, »Menjava filmskega traku« in drugi so bili včasih pogosteje predvajani kot danes.
Break for technical reasons. Remain by your set ...please.
Interruption pour raisons techniques. Veuillez rester aupres de vos recepteurs.
Tehnična prekinitev. Ostanite prosim pri sprejemniku.
Grafično izrisane in izpisane telope na črnih kartončkih najdemo v srajčkah nekaterih oddaj, ki so bile posnete na filmski trak tudi še v osemdesetih letih. V tem času so bili prenosi športnih prireditev opremljeni z računalniško grafiko in snemani na magnetoskopske trakove (dvopalčne in po letu 1985, ko je po olimpijskih igrah v Sarajevu TV Ljubljana posodobila opremo, na enopalčne magnetoskopske trakove). Starejši dvopalčni magnetoskopski trakovi so bili v devetdesetih letih 20. stoletja in do leta 2003 presneti na betacam kasete.
Information:
Signs Break for technical reasons in Slovene, French and English. Telop was used for the Eurovision transmission from Planica.
Original language summary:
Telop Tehnična prekinitev v slovenskem, francoskem in angleškem jeziku. Pripravljen za evrovizijski prenos iz Planice.
Extended description:
Information:
In 1960, the construction of a new television studio in the Radio Ljubljana building began.
Original language summary:
Leta 1960 so začeli z gradnjo televizijskega ...studia v stavbi Radia Ljubljana.
