Prispevek se posveča številnim primerom lingvi- stičnega branja termina “referenca” na področju semantike in filozofije jezika. Pri tem razlikuje med razširitvijo in skrčenjem ter opozarja na ...po- men koncepta v okviru teorije jezikovnega akta. Nadalje se posveča številnim različicam »reference« v sodobnem spektru lingvističnih disciplin. Konč- no preide besedilo od lingvističnih postopkov k njihovi uporabi znotraj muzikološkega problem- skega področja.
V prispevku so predstavljena razmišljanja o povezanosti arhitekturne oblike v teoriji in praksi oziroma o izjemni povezanosti pogledov različnih strok z arhitekturnim izrazom. Skupni prostori mesta, ...mesta sama in posamezne arhitekture so v svoji organizaciji sestavljene od spodaj navzgor ali množenja elementov od zgoraj navzdol. Teoretično ozadje razmišljanj je predstavljeno prek teorij središča, jedra in trikotnika ter stožca. Teorijo potrjujejo primeri iz vernakularne arhitekture.
Mesto raste iz zrna v jedro. Zgodovinsko jedro je osrednji del z zgodovinskim pomenom, okrog katerega se nizajo drugi programi. Možnosti definirajo rast in gostoto mesta, a tukaj je tudi največ ...problemov. Na rast vplivajo premeščanje aktivnosti, spremembe v socialnem in političnem življenju, ne nazadnje sta pomembna elementa kultura in šport. Vidnost, včasih rečemo lepota, je le zunanji plašč notranjosti, bistva samega. Dobro delujoča vas ne more biti grda. Ogenj, ognjišče, hiša, domačija, vas, mesto (preživetje, potrebe in možnosti) so bliže krogu in teoriji, kot se zdi. Rast arhitekture od detajla do prostorskega načrtovanja je plod človekovega uravnavanja le v detajlu, mesto pa raste po svoji logiki. Vloga strok je pri tem omejena le na postavitev strategije in kontrolo njegove rasti. Stvari so bolj preproste, kot mislimo.
PDF
