The baseline survey on multilingual and transdisciplinary urban arts education is the result of the first part of the UrbArt project, which supports low-skilled adults in marginalized communities ...with urban arts activities and educational approaches. The aim of the baseline survey was to identify national and transnational needs and challenges related to marginalization in culture and education, as well as performance indicators for urban arts education, taking into account the concepts of transdisciplinarity and multilingualism. Five partner countries from Austria, Iceland, Portugal, Slovenia and the United Kingdom participated in the study. The survey involved people working as education providers or arts workshops in the areas covered by the project and asked them to share their experiences, describe their needs and challenges, and identify problems they face in their work with deprivileged or marginalized people or communities. Questionnaires, interviews and focus groups based on the same starting points formed the methodological basis. The publication presents the processes and outcomes of the work, concludes with key findings at European level and makes recommendations for the potential of social access and empowerment of deprivileged and marginalized adult individuals and communities through urban arts education.
Predstavljamo raziskavo o mnenju stanovalcev domov za starejše o izobraževanju na kulturno-umetniškem področju. V raziskavi nas je uvodoma zanimalo, kakšno je mnenje o pomenu izobraževanja na ...kulturno-umetniškem področju, v nadaljevanju pa smo posebno pozornost namenili ugotavljanju obstoja razlik v mnenju o pomembnosti izobraževanja na kulturno-umetniškem področju glede na spol, najvišjo stopnjo pridobljene izobrazbe, izvorno okolje in starost. Raziskovalni vzorec je vključeval 77 udeležencev, ki bivajo v domovih za starejše v Mariboru. Izsledki raziskave kažejo, da se velika večina starejših oseb zaveda pomena izobraževanja na kulturno-umetniškem področju. Ob tem se je izkazalo, da moški in osebe z višjo stopnjo izobrazbe izobraževanju na kulturno-umetniškem področju pripisujejo večji pomen kot ženske in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko pri kategorijah izvorno okolje in starost ni bilo zaznati večjih razlik. Pridobljene ugotovitve lahko služijo kot smernice za nadaljnje načrtovanje in raziskovanje izobraževanja na kulturno-umetniškem področju pri starejših osebah, ki bivajo v domovih.
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
O moderni umetnosti (H. Helmholtz, W. Wundt, Leonardo da Vinci, F. J. de Goya, E. Manet, W. Turner, P. Puvis de Chavannes, Giotto di Bondone, E. Burne-Jones, V. M. Vasnecov, M. V. Nesterov, E. Degas, ...H. Schwaiger, J. Uprka, A. Gallén) in posebej o Žmitkovi sliki Berač Poe ali Prošnja procesija
PDF
