Devetdeset let geografske knjižnice Frelih, Martina; Knez Račič, Ida; Miklič Cvek, Lucija ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2009
32
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek predstavlja devetdeset let delovanja knjižnice Oddelka za geografijo, ki je po velikosti fonda druga največja knjižnica na Filozofski fakulteti v Ljubljani in osrednja visokošolska knjižnica ...za geografijo. Opisani so njen nastanek, prostorske spremembe, razvoj knjižnične zbirke, kader knjižnice in knjižnični katalogi. Pomemben del knjižničnega fonda je kartografsko gradivo, ki se ga hrani v kartografski zbirki. Knjižnica nudi različne storitve - poleg najpomembnejše izposoje knjižničnega gradiva je to izobraževanje uporabnikov, izdelovanje bibliografij, dostop do informacijskih virov in objavljanje Biltena novosti. V sklepnem delu so podani načrti za prihodnost knjižnice.
Extended description:
Na šestih visokošolskih zavodih v Mariboru, ki so jih ustanovili maja 1961, študira danes nad 3.500 rednih in izrednih študentov. Največ študentov se vsako leto vpiše na višjo ...ekonomsko komercialno šolo, ki ima šest specializiranih oddelkov in usposablja diplomante, predvsem za posle organizacije komercialne službe.
V šoli so predvsem značilne najnovejše pedagoške oblike predavanj. Pri skupinskem pouku gospodarske matematike v razredu prof. Franja Štefanca se poslužujejo pisalnega projekta, v jezikovnem laboratoriju – kjer praviloma poteka zadnji del metodskih enot pouka tujih jezikov – pa avdio-vizualne metode.
Z izredno nazornim posredovanjem tehnološke tvarine, z uporabo diapozitivov in strokovnih filmov se bodoči ekonomski in komercialni kader seznanja tudi z blagovno menjavo in z dosedanjimi dosežki domače industrijske proizvodnje. Na največji mariborski višji šoli je doslej diplomiramo 271 študentov in sicer največ na oddelku za splošno komercialo.
Na višji tehnični šoli, ki je bila ustavljena marca 1960, pa je doslej diplomiralo 106 študentov, število slušateljev pa se veča iz leta v leto, saj se je samo v prvi letnik letos vpisalo 375 študentov z vseh predelov Slovenije. Trenutno gostujejo študentje in profesorji v prostorih moderne mariborske srednje tehnične šole, toda z vsakim dnem je bolj občutna potreba po lastnih prostorih , ki bodo kot kaže lahko sprejeli prve študente že prihodnjo jesen.
Na prvi slovenski pedagoški akademiji v Mariboru pa je pretekli četrtek prejelo diplomo prvih 70 diplomantov tega zavoda. Na tej šole je večina dijakov izrednih in jo zaradi tega skoraj ne moremo primerjati s podobnimi visokošolskimi zavodi v državi.
Več o tem pa poslušajte v našem nocojšnjem razgovoru.
Maribor: Maribor postaja visokošolsko mesto; zunanjost visokošolskih zavodov, učilnice, predavanja Višja tehnična šola, nova gradnja VTŠ, slovesnost na prvi slovenski pedagoški akademiji, delo v avdio učilnici, magnetofon, kemijski laboratorij, učilnica, učbeniki, VEKŠ, zapiski predavanj za različne predmete, napis Prva skupščina pedagoške akademije, polna dvorana poslušalcev, podeljevanje listin, priznanj, diplom.
Extended description:
Na šestih visokošolskih zavodih v Mariboru, ki so jih ustanovili maja 1961, študira danes nad 3.500 rednih in izrednih študentov. Največ študentov se vsako leto vpiše na višjo ekonomsko komercialno šolo, ki ima šest specializiranih oddelkov in usposablja diplomante, predvsem za posle organizacije komercialne službe.
V šoli so predvsem značilne najnovejše pedagoške oblike predavanj. Pri skupinskem pouku gospodarske matematike v razredu prof. Franja Štefanca se poslužujejo pisalnega projekta, v jezikovnem laboratoriju – kjer praviloma poteka zadnji del metodskih enot pouka tujih jezikov – pa avdio-vizualne metode.
Z izredno nazornim posredovanjem tehnološke tvarine, z uporabo diapozitivov in strokovnih filmov se bodoči ekonomski in komercialni kader seznanja tudi z blagovno menjavo in z dosedanjimi dosežki domače industrijske proizvodnje. Na največji mariborski višji šoli je doslej diplomiramo 271 študentov in sicer največ na oddelku za splošno komercialo.
Na višji tehnični šoli, ki je bila ustavljena marca 1960, pa je doslej diplomiralo 106 študentov, število slušateljev pa se veča iz leta v leto, saj se je samo v prvi letnik letos vpisalo 375 študentov z vseh predelov Slovenije. Trenutno gostujejo študentje in profesorji v prostorih moderne mariborske srednje tehnične šole, toda z vsakim dnem je bolj občutna potreba po lastnih prostorih , ki bodo kot kaže lahko sprejeli prve študente že prihodnjo jesen.
Na prvi slovenski pedagoški akademiji v Mariboru pa je pretekli četrtek prejelo diplomo prvih 70 diplomantov tega zavoda. Na tej šole je večina dijakov izrednih in jo zaradi tega skoraj ne moremo primerjati s podobnimi visokošolskimi zavodi v državi.
Več o tem pa poslušajte v našem nocojšnjem razgovoru.
Maribor: Maribor postaja visokošolsko mesto; zunanjost visokošolskih zavodov, učilnice, predavanja Višja tehnična šola, nova gradnja VTŠ, slovesnost na prvi slovenski pedagoški akademiji, delo v avdio učilnici, magnetofon, kemijski laboratorij, učilnica, učbeniki, VEKŠ, zapiski predavanj za različne predmete, napis Prva skupščina pedagoške akademije, polna dvorana poslušalcev, podeljevanje listin, priznanj, diplom.
Maribor is becoming a university city - first steps in establishing the University of Maribor.
Original language summary:
Maribor postaja visokošolsko mesto - prvi koraki do mariborske univerze.
Extended description:
Information:
International Symposium organized by the psychology department at the Faculty of Arts. The Department dedicated the symposium to the founder of the department and ...deserving men for the establishment of a university and further development of science and universities, - Mihajlo Rostohar.
Original language summary:
Napoved mednarodnega simpozija v organizaciji oddelka na psihologiji Filozofske fakultete. Oddelek je simpozij posvetil ustanovitelju in utemeljitelju oddelka in zelo zasluženemu možu za ustanovitev univerze v Ljubljani in razvoj znanosti univerze, Mihajlu Rostoharju.
Avtorica v članku predstavi zgodovino, rast in poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje skozi petindvajset let njenega delovanja. Univerza za tretje življenjsko obdobje je rezultat ...dolgoletnega prostovoljnega dela strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, pa tudi prostovoljnega dela mentorjev in številnih slušateljev te organizacije. Njeno temeljno poslanstvo so izobraževanje starejših za osebnostni razvoj, vključenost starejših v družbo, prav tako pa tudi spreminjanje pogleda na starost in staranje in s tem družbenega položaja starejših. Avtorica v nadaljevanju opiše, kako poteka študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in predstavi študijske programe ter strukturo slušateljev po spolu, starosti in izobrazbi. Posebej predstavi mrežo 39 slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki so se skozi petindvajset let razvile v vseh večji mestih in krajih Slovenije.
Ni vseživljenjskega izobraževanja brez izobraževanja starejših. Tretje obdobje traja tri do štiri desetletja. Družba vseh generacij zahteva dejavno starost. Ustanovitev Slovenske univerze je ...dokazala, da se ljudje lahko učijo z radostjo in da jim je učenje način življenja. Primarna motivacija starejših je vplivala na motivacijo za izobraževanje otrok in vnukov. Spremenila sta se miselnost in odnos do izobraževanja pri preostalih generacijah. Za nove izzive in nove dejavnosti se starejši morajo pripraviti. Izobraževanje jih lahko usposobi za drugo kariero, za to, da odkrijejo, preizkusijo in izrazijo svoje še neuresničene talente in skrite želje, ter za to, da se lotijo neke nove dejavnosti (pridobitne ali prostovoljne). Poznamo tri različne publike učencev. O njih poročajo mentorji z izkušnjami poučevanja v šoli, pri izobraževanju odraslih na ljudskih univerzah ali v izobraževalnih centrih in sedaj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Šolarji so nezainteresirani za učenje in razvijajo vzporedne strategije, da pridejo do ocen, učitelju prepuščajo odgovornost, da jih nauči, ponavljajo se sekundarni motivi (ocene). Odrasli so motivirani, a jih prehitevajo druge obveznosti in pritiski, kar jim učinkovitost učenja zmanjšuje. Starejši so predani izobraževanju, živijo za svoje učenje in spodbujajo mentorja k še bolj intenzivnim oblikam izobraževanja. Hočejo znanje in so primarno motivirani.
Extended description:
Težave pri študiju za potrebe obrambnih priprav; FSPN - fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, študentje in študentke v predavalnici, poslušajo in pišejo ...zapiske, izjava Anton Bebler, študentje v predavalnici, dolgolasi študent.
Difficulties in learning Defense studies; Faculty of Sociology, Political Sciences and Journalism, students in a classroom, listening and taking notes; a statement by Anton Bebler.
Information:
Difficulties in learning Defense studies.
Original language summary:
Težave pri študiju obramboslovja.
Extended description:
Kranj: reportaža o tuijih študentih, ki se bodo šolali v Elektro šolskem centru, pred tem pa obiskujejo tečaj slovenskega jezika; izjave študentov v angleščini, vprašanje ...učitelja Od kod ste? odgovori - izjave Kalidul AZIZ iz Pakistana, Hailu KIFLE iz Etiopije, Hadziperi MODONDO iz Rodezije.
Takšen je bil današnji začetek – prva ura slovenskega jezika. V okviru delavske univerze je bil namreč danes v Kranju začetek štirimesečnega tečaja slovenskega jezika za 50 študentov iz raznih dežel Afrike in tudi za peterico iz Pakistana. Po končanem tečaju pa bodo študentje iz prijateljskih dežel obiskovali pouk v šolskem centru tovarne Iskra, kjer se bodo po dve ali triletnem šolanju izučili za elektromehanike ali telegrafsko –telefonske mehanike ali pa se bodo vračali na svoje domove kot elektrotehniki. Šola, ki je danes začela z delom s poukom slovenskega jezika, je bila v Kranju odprta v okviru Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje v Ljubljani.
Takšna oblika šolanja vsekakor pomeni novost dosedanji praksi. Sprva je namreč šlo v glavnem le za organizacijo specializacij naših strokovnjakov, kasneje pa se je to razširilo na izmenjavo ekspertov in tehnične dokumentacije med raznimi državami, v zadnjih letih pa zelo hitro narašča sodelovanje z državami iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. In sedaj poslušajmo še nekaj izjav študentov o njihovem šolanju in drugih opažanjih.
Kalidul Aziz je rekel: »Jaz in moji štirje tovariši imamo štipendijo mednarodne tehnične pomoči. Kolikor sem doslej spoznal Jugoslavijo, moram reči, da so zelo prijazni ne samo do mene, temveč do vseh Pakistancev. Po treh letih bom končal šolo za elektromehaniko. Prepričan sem, da bom po vrnitvi v mojo domovino lahko mnogo koristil za splošni razvoj Pakistana.«
Hailu Kifle iz Etiopije pa med drugim pravi: » V Jugoslavijo sem prišel 28. septembra letos. Takoj sem občutil prijateljstvo med nami in Jugoslovani. Težko pa se privajam na vreme, ki je tu mnogo hladneje kot v Etiopiji, sicer pa je vaša dežele prečudovita – toliko zelenja in planin. S prijatelji sem naredil izlet po Sloveniji. Še enkrat naj povem, da so vaši ljudje do mene zelo dobri in da se zahvaljujem vaši republiki za pomoč, ki mi jo je dala preko mednarodne tehniške pomoči.
In kaj je rekel Hadziperi Modondo: »Sem iz Rodezije in upam, da se bom pri vas usposobil za radijskega tehnika. Začel sem z učenjem slovenskega jezika. Izgovarjava mi ne dela preglavic, ker je podobna naši. Zelo sem bil vesel, ker mi je Jugoslavija ponudila štipendijo, ki mi bo pomagala pri gradnji moje dežele.
Kranj: Students from abroad taking a Slovene language course.
Original language summary:
Kranj - študenti iz tujine obiskujejo tečaj slovenskega jezika.
Extended description:
Kranj: reportaža o tuijih študentih, ki se bodo šolali v Elektro šolskem centru, pred tem pa obiskujejo tečaj slovenskega jezika; izjave študentov v angleščini, vprašanje učitelja Od kod ste? odgovori - izjave Kalidul AZIZ iz Pakistana, Hailu KIFLE iz Etiopije, Hadziperi MODONDO iz Rodezije.
Takšen je bil današnji začetek – prva ura slovenskega jezika. V okviru delavske univerze je bil namreč danes v Kranju začetek štirimesečnega tečaja slovenskega jezika za 50 študentov iz raznih dežel Afrike in tudi za peterico iz Pakistana. Po končanem tečaju pa bodo študentje iz prijateljskih dežel obiskovali pouk v šolskem centru tovarne Iskra, kjer se bodo po dve ali triletnem šolanju izučili za elektromehanike ali telegrafsko –telefonske mehanike ali pa se bodo vračali na svoje domove kot elektrotehniki. Šola, ki je danes začela z delom s poukom slovenskega jezika, je bila v Kranju odprta v okviru Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje v Ljubljani.
Takšna oblika šolanja vsekakor pomeni novost dosedanji praksi. Sprva je namreč šlo v glavnem le za organizacijo specializacij naših strokovnjakov, kasneje pa se je to razširilo na izmenjavo ekspertov in tehnične dokumentacije med raznimi državami, v zadnjih letih pa zelo hitro narašča sodelovanje z državami iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. In sedaj poslušajmo še nekaj izjav študentov o njihovem šolanju in drugih opažanjih.
Kalidul Aziz je rekel: »Jaz in moji štirje tovariši imamo štipendijo mednarodne tehnične pomoči. Kolikor sem doslej spoznal Jugoslavijo, moram reči, da so zelo prijazni ne samo do mene, temveč do vseh Pakistancev. Po treh letih bom končal šolo za elektromehaniko. Prepričan sem, da bom po vrnitvi v mojo domovino lahko mnogo koristil za splošni razvoj Pakistana.«
Hailu Kifle iz Etiopije pa med drugim pravi: » V Jugoslavijo sem prišel 28. septembra letos. Takoj sem občutil prijateljstvo med nami in Jugoslovani. Težko pa se privajam na vreme, ki je tu mnogo hladneje kot v Etiopiji, sicer pa je vaša dežele prečudovita – toliko zelenja in planin. S prijatelji sem naredil izlet po Sloveniji. Še enkrat naj povem, da so vaši ljudje do mene zelo dobri in da se zahvaljujem vaši republiki za pomoč, ki mi jo je dala preko mednarodne tehniške pomoči.
In kaj je rekel Hadziperi Modondo: »Sem iz Rodezije in upam, da se bom pri vas usposobil za radijskega tehnika. Začel sem z učenjem slovenskega jezika. Izgovarjava mi ne dela preglavic, ker je podobna naši. Zelo sem bil vesel, ker mi je Jugoslavija ponudila štipendijo, ki mi bo pomagala pri gradnji moje dežele.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Razvoj tehnologije je omogočil študij na daljavo. S podpisom krovnega sporazuma med Mednarodnim združenjem za avtomatizacijo in proizvodnjo DAAAM z Dunaja tak študij že lahko ponudi tudi Univerza v Mariboru.
Študij na daljavo, s pomočjo računalniških povezav, predavanje; izjava dr. Branko Katalinić (RP), predsednik DAAAM (Danube Adria Association for Automatic Manufacturing), računalniške strani, virtualna mrežna univerza.
Development in technology has enabled distance learning. By signing a general agreement between the International Association for Automation and Production DAAAM in Vienna such studies have been offered to the University of Maribor.
Distance learning, using the computer; presenting a lecture in this format; statement by Branko Katalinić President of DAAAM (Danube Adria Association for Automatic Manufacturing), web pages and virtual university network.
Information:
Distance learning at the University of Maribor.
Original language summary:
Študij na daljavo na Univerzi v Mariboru.
PDF
