Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih ...spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.
Avtorji v članku proučujejo prostorsko segregacijo in njene značilnosti v srednje velikih in majhnih mestih v madžarski statistični regiji Južna velika nižina, pri čemer predstavijo glavne ...značilnosti in gonilne sile segregacije, ki so povezane s postkomunističnim razvojem mest. Sprašujejo se predvsem o tem, kako so segregacijski procesi povezani z etničnimi vprašanji in bivalnimi razmerami ter kaj lahko za rešitev tega problema stori lokalna oblast. Končna ugotovitev je, da je prostorska segregacija v madžarskih kmetijskih mestih pogost pojav. V nekaterih pogledih so tovrstni procesi podobni tistim v Zahodni Evropi in ZDA, vendar se od njih tudi razlikujejo. Izsledki raziskave opozarjajo na pomembnost kompleksnega razmišljanja o družbenem vključevanju, lokalnem načrtovanju in učinkovitejši dodelitvi finančnih sredstev.