Edinstveno doživetje narave, v katerem se prepletata umetniški in mitski izraz, se prične v Centru za obiskovalce v Rodiku.Razstava z naslovom Mitske in druge resničnosti sledi Einsteinovi misli: » ...»Vse religije, umetnosti in znanosti so veje istega drevesa. Vse te težnje bogatijo človekovo življenje, ga dvigujejo s področja golega fizičnega obstoja in vodijo do svobode.«Danes dominantna znanstvena interpretacija mitske krajine na razstavi ni v ospredju, temveč ta vloga pripada mitski stvarnosti. V dialog z znanostjo je prvič postavljena geomantična interpretacija sveta skozi umetnost Marka Pogačnika. Temeljna ontološka vprašanja na razstavi so: Kdo smo? Kje smo? Kam gremo? Odgovori so ponujeni skozi znanstveno, psevdoznanstveno, religiozno, mitsko in umetniško perspektivo. Na razstavi ni digitalnih rešitev, temveč interakcije zbujajo pri obiskovalcih čute ter jih vzpodbujajo k interakciji z razstavo in k refleksiji o lastnem pogledu na svet. Mitski park je plod zglednega vzornega sodelovanja med različnimi partnerji, lokalno skupnostjo in strokovnjaki. Ogled parka in razstave je zabaven, zanimiv, poučen, inovativen, tako za odrasle, otroke in tudi družine. Vsakdo najde izziv zase.Voden ogled razstave traja 30–45 minut.Vsebino za razstavo je podala UP Fakulteta za humanistiko v sodelovanju s partnerjem Arhej , idejna zasnova celotnega prostora pa je delo oblikovalke Sanje Jurca Avci iz Zavoda TRANS.
Edinstveno doživetje narave, v katerem se prepletata umetniški in mitski izraz, se prične v Centru za obiskovalce v Rodiku.Razstava z naslovom Mitske in druge resničnosti sledi Einsteinovi misli: » ...»Vse religije, umetnosti in znanosti so veje istega drevesa. Vse te težnje bogatijo človekovo življenje, ga dvigujejo s področja golega fizičnega obstoja in vodijo do svobode.«Danes dominantna znanstvena interpretacija mitske krajine na razstavi ni v ospredju, temveč ta vloga pripada mitski stvarnosti. V dialog z znanostjo je prvič postavljena geomantična interpretacija sveta skozi umetnost Marka Pogačnika. Temeljna ontološka vprašanja na razstavi so: Kdo smo? Kje smo? Kam gremo? Odgovori so ponujeni skozi znanstveno, psevdoznanstveno, religiozno, mitsko in umetniško perspektivo. Na razstavi ni digitalnih rešitev, temveč interakcije zbujajo pri obiskovalcih čute ter jih vzpodbujajo k interakciji z razstavo in k refleksiji o lastnem pogledu na svet. Mitski park je plod zglednega vzornega sodelovanja med različnimi partnerji, lokalno skupnostjo in strokovnjaki. Ogled parka in razstave je zabaven, zanimiv, poučen, inovativen, tako za odrasle, otroke in tudi družine. Vsakdo najde izziv zase.Voden ogled razstave traja 30–45 minut.Vsebino za razstavo je podala UP Fakulteta za humanistiko v sodelovanju s partnerjem Arhej , idejna zasnova celotnega prostora pa je delo oblikovalke Sanje Jurca Avci iz Zavoda TRANS.
Edinstveno doživetje narave, v katerem se prepletata umetniški in mitski izraz, se prične v Centru za obiskovalce v Rodiku.Razstava z naslovom Mitske in druge resničnosti sledi Einsteinovi misli: » ...»Vse religije, umetnosti in znanosti so veje istega drevesa. Vse te težnje bogatijo človekovo življenje, ga dvigujejo s področja golega fizičnega obstoja in vodijo do svobode.«Danes dominantna znanstvena interpretacija mitske krajine na razstavi ni v ospredju, temveč ta vloga pripada mitski stvarnosti. V dialog z znanostjo je prvič postavljena geomantična interpretacija sveta skozi umetnost Marka Pogačnika. Temeljna ontološka vprašanja na razstavi so: Kdo smo? Kje smo? Kam gremo? Odgovori so ponujeni skozi znanstveno, psevdoznanstveno, religiozno, mitsko in umetniško perspektivo. Na razstavi ni digitalnih rešitev, temveč interakcije zbujajo pri obiskovalcih čute ter jih vzpodbujajo k interakciji z razstavo in k refleksiji o lastnem pogledu na svet. Mitski park je plod zglednega vzornega sodelovanja med različnimi partnerji, lokalno skupnostjo in strokovnjaki. Ogled parka in razstave je zabaven, zanimiv, poučen, inovativen, tako za odrasle, otroke in tudi družine. Vsakdo najde izziv zase.Voden ogled razstave traja 30–45 minut.Vsebino za razstavo je podala UP Fakulteta za humanistiko v sodelovanju s partnerjem Arhej , idejna zasnova celotnega prostora pa je delo oblikovalke Sanje Jurca Avci iz Zavoda TRANS.
Edinstveno doživetje narave, v katerem se prepletata umetniški in mitski izraz, se prične v Centru za obiskovalce v Rodiku.Razstava z naslovom Mitske in druge resničnosti sledi Einsteinovi misli: » ...»Vse religije, umetnosti in znanosti so veje istega drevesa. Vse te težnje bogatijo človekovo življenje, ga dvigujejo s področja golega fizičnega obstoja in vodijo do svobode.«Danes dominantna znanstvena interpretacija mitske krajine na razstavi ni v ospredju, temveč ta vloga pripada mitski stvarnosti. V dialog z znanostjo je prvič postavljena geomantična interpretacija sveta skozi umetnost Marka Pogačnika. Temeljna ontološka vprašanja na razstavi so: Kdo smo? Kje smo? Kam gremo? Odgovori so ponujeni skozi znanstveno, psevdoznanstveno, religiozno, mitsko in umetniško perspektivo. Na razstavi ni digitalnih rešitev, temveč interakcije zbujajo pri obiskovalcih čute ter jih vzpodbujajo k interakciji z razstavo in k refleksiji o lastnem pogledu na svet. Mitski park je plod zglednega vzornega sodelovanja med različnimi partnerji, lokalno skupnostjo in strokovnjaki. Ogled parka in razstave je zabaven, zanimiv, poučen, inovativen, tako za odrasle, otroke in tudi družine. Vsakdo najde izziv zase.Voden ogled razstave traja 30–45 minut.Vsebino za razstavo je podala UP Fakulteta za humanistiko v sodelovanju s partnerjem Arhej , idejna zasnova celotnega prostora pa je delo oblikovalke Sanje Jurca Avci iz Zavoda TRANS.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Smernice, ki sem jih upoštevala pri oblikovanju, so se nanašale predvsem na skladnost med estetiko in tehnološkim procesom. Ena od vodilnih tem je bila seveda zgodba, na kateri je temeljil motiv, ki je prikazan. Nekaj motivov mi je predstavila somentorica Špela Šedivy, saj je imela že določene koncepte tudi za ostale lokacije, vendar je dovolila manevrski prostor za možne popravke ali drugačne ideje. Pri ustvarjanju motiva je pomagala tudi sošolka Iva Vita Hostnik, ki je za to lokacijo izdelala kip konjske lobanje. Odločile smo se, da so glavni elementi zgodbe poleg konjske lobanje tudi zaklad in štrige, ki razčetverijo vedamca. Strinjale smo se, da to poenostavimo tako, da so prikazane le roke, ki vlečejo in trgajo narazen draperijo. Ta ponazarja moškega, ki je želel izkopati zaklad. Ker je bilo določeno, da bo na lokaciji stalo sedem kamnitih kipov, jih je od tega pet z uprizorjenim bojem med čarovnicami in moškim.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
Na Kraškem delu poti bodo označevalci v obliki kvadra dimenzij 35 x 35 x 160 cm.Brkinski del poti je označen s kosi naravno lomljenega peščenjaka podobne višine (150 – 160 cm) in različnih širin. ...Vsaki lokaciji pripada en označevalec in en prag. Največji označevalec poti je namenjen križišču na zgornjem delu poti – označuje 4 lokacije na dveh smereh (Njivice in Križen drev desno ter Kobilja glava in Robida levo).Tipografijo za izpis imen lokacij na kamnitih označevalcih je posebej za projekt Mitski park oblikoval kaligraf/tipograf Marko Drpić.” (Mitski, 2022, 41, 43)“Marko Drpić je kaligraf, črkoklesar, oblikovalec in pedagog. Večinoma se posveča tradicionalnemu tisku s starimi tiskarskimi stroji v svojem studiu za visoki tisk Tiporenesansa v Ljubljani, vendar se ukvarja tudi s klesanjem črk v kamen. Kaligrafije in klesanja črk se je učil pri mojstu z imenom Kristoffel Boudens v Belgiji in pri svojem očetu, vrhunskem kamnoseškem mojstru.” (Šedivy, 2021, 50)
“Mejnik na ledini Pod lisičino označuje stičišče ozemelj treh posesti, Rodika, Dan in Kačič. Tudi tega mesta na tromeji vasi se drži izročilo o bajnem bitju. Tod mimo naj bi namreč čez prelaz ...Prelovec z velikim truščem in ognjem drvela šembilja. O tem naj bi pričali sledovi kolesnic v skali Pod lisičino. Zraven so vidni stolčki z luknjo za rep od hudiča in malih hudičkov ob potoku, kjer so se mali hudički »zamotili« in pomočili noge v potok.Šembilja je na Krasu in v Brkinih videna kot strašljivo bajno bitje povezano z demonskim svetom. V njej so prepoznavali hudiča ali čarovnico na ognjeni kočiji, samo ognjeno kočijo s konji ali brez in podobno. Na sploh je bila njena pojava povezana z ognjem, strašnim truščem in grmenjem. Navadno se šembilja lepi na arheološko prepoznavne starejše poti iz antike ali prazgodovine, ostanki katerih so ponekod še opazni v obliki kolesnic (Lokev, Zavrhek). Po ljudskem izročilu naj bi mimo Pod lisičine potekala rimska cesta Lokev-Materija, kar so potrdile tudi arheološke raziskave (vendar ne gre za šembiljine kolesnice). Hkrati je rek, greš hitro kot šembilja, oznaka za neverjetno hitrost, tako so zato rekli tudi prvim avtomobilom v Matarskem podolju.” (Mitski, 2020, 26)Skulptura: “Rezan pokončni blok apnenca je mestoma oblikovan v podobo hudiča kot kočijaža, ki v roki drži bič. Na zadnji strani je izdelan njegov hrbet in rep. Telo hudiča se na mestih ‘izriše’ iz kamnitega bloka. Čeprav šembilja predstavlja nekaj drvečega, hitrega, je upodobljena v trenutku mirovanja. Iz pogleda in prikritega nasmeška razberemo, da hudič uživa v divjanju in je upodobljen v trenutku, ko se želi znova pognati v dolino.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Šembilja je izdelala Sibila Leskovec.
“Čuk je 756 m visoka vzpetina, ki spada v širše spomeniško zaščiteno območje Ajdovščine. Ta hrib je zaradi nenavadne naravne posebnosti že od nekdaj zavit v tančico skrivnosti. Na njem namreč najdemo ...majhno jezerce, okoli katerega so se spletle številne legende.” (Medeot idr., 2021, 133)V jezeru je živel kačon lintver. Lintverja naj bi po zapisih iz 19. st. izganjali s krščanskimi obredi kot vraga, ki iz notranjosti gore grozi s poplavami in nevihtami. Kača, ki je bila v predkrščanskih mitologijah močan ambivalentni kultni simbol, povezan z življenjem in smrtjo, je v krščanstvu postala arhetip hudiča, vsega zlega in poganskega. Demonsko bitje z vrha Čuka morda spominja tudi na slovanskega gromovnika Peruna, ki z vrha gore ustvarja grom in blisk. Rodičani so se kraja izogibali. Prav če govorijo tako o lintverju kot o hudiču.Skulptura: Telo velike gladke kače se vije po grobo odbiti površini-skali. Izginja v tleh in se pojavlja na površini – lintver maši luknje. Izdelan je iz dveh kosov peščenjaka. Kosa sta postavljena tako, da imata med seboj nekaj praznega prostora. S tem obiskovalcu puščamo prostor za domišljijo-velikost, dolžina lintverja ni definirana. Glava lintverja ni vidna, saj bi to po izročilu predstavljalo nevarnost za gledalca (lahko bi oslepel).Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, Petra Pika Moze in Katja Juren sta izdelala telo lintverja, Luka Boltar in Špela Šedivy pa rep.
“V rodiškem izročilu velja Globoka jama ali Jama v Borštu, podobno kot Cikova, za mesto prehoda na drugi svet. Kot slišimo v pripovedi, naj bi tu živel škrat ali zmaj, h kateremu naj bi se ženske ...zatekale s svojimi težavami. Če je bilo mogoče, jim je škrat pomagal z nasvetom, v nasprotnem primeru pa jih je povabil k njemu v jamo in jih nato »ponesel v nebesa«, z drugimi besedami ženske so naredile samomor v jami.” (Mitski 2020, 24)Skulptura: “Ozek, pokončen kos apnenca je oblikovan v odžagano hrastovo deblo z vejo. Na vejo je obešena ruta. Odžagano deblo simbolizira konec življenja, ruta pa namiguje na to, da je na tem mestu nekdo bil, nekaj pustil … Mehkoba obešene rute je v nasprotju z grobim »lubjem« na površini »debla«. Oboje skupaj je prikrita, a močna interpretacija izročila o samomorih žensk v Globoki jami.” (Mitski 2020, 55)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorica pri skulpturi Drevo z ruto je Marija Romih.
