Avtorica v prispevku prikazuje stanje in značilnosti neformalnega izobraževanja odraslih v Sloveniji v mednarodni primerjavi z EU-27. Analiza je narejena za leto 2007 na podlagi podatkov Ankete o ...izobraževanju odraslih, ki je prva taka anketa na ravni EU. Nacionalni in mednarodni dokumenti poudarjajo predvsem pomen izobraževanja odraslih z vidika gospodarske- ga razvoja in socialne vključenosti. Podatki kažejo, da vključenost odraslih, starih 25 do 64 let, v neformalno izobraževanje presega povprečje EU-27, vendar pa se v vključenosti kažejo velike razlike glede na starost, doseženo izobrazbo, status ak- tivnosti in poklic. Podobno se kažejo tudi razlike v povprečnem trajanju izobraževanja na udeleženca. Večina izobraževanja je povezana s potrebami dela, a je delež manjši od povprečja EU-27. Najpogostejši razlog za izobraževanje je razvoj kariere ali izboljšanje kariernih možnosti, drugi razlogi so veliko manj pomembni. V strukturi udeležencev neformalnega izobraže- vanja po področjih izobraževanja največji delež odpade na družbene vede, poslovne vede in pravo, Slovenija od povprečja EU-27 najbolj odstopa po večjem deležu udeležencev učenja tujih jezikov. V Sloveniji bi veljalo spodbuditi večjo vključenost odraslih v izobraževanje, predvsem tistih skupin, ki se redkeje vključujejo v izobraževanje. Ker je pogosta ovira v izobraže- vanju odraslih krajevna nedostopnost izobraževanja, bi bilo treba spodbujati enakomernejšo razporeditev organizacij, ki izvajajo neformalno izobraževanje. Spodbujati bi bilo treba tudi pogostejšo rabo interneta, ki je pomemben vir informacij o izobraževalnih možnostih, predvsem pri nizko izobraženih in starejših.
Article presents the review of the theoretical framework for a specific question that arose from the use of the scenario technique in the field of landscape planning. This specific issue is: does the ...use of scenarios influence the perception of the cultural landscape changes and actions the individuals take to change the cultural landscape? Review includes research articles aiming to approve the influence of scenarios and also case studies of scenario use in the field of landscape planning that perceived possible influence of scenario use on stakeholders. The decision for the review was stimulated by the growing popularity of the scenario-based studies connected with landscape planning and environmental issues. Scenarios are also an important incentive for public participation. The question is whether we can influence relations between individuals and cultural landscape by showing them evidently with scenarios, how the future landscape will look like.
Pri vse pogostejši uporabi scenarijev na področju krajinskega in prostorskega planiranja se zastavlja vprašanje, kako scenariji razvoja kulturne krajine vplivajo na dojemanje sprememb kulturne krajine pri deležnikih ter s tem posredno tudi na njihovo delovanje v kulturni krajini. Članek podaja pregled nad posameznimi tujimi raziskavami, ki se vsebinsko navezujejo na vprašanje psihološkega vpliva scenarijev na deležnike, ter primeri uporabe scenarijev v načrtovalskih postopkih, kjer so raziskovalci zasledili relevanten vpliv te metode na deležnike. Uporaba scenarijev v postopkih sodelovanja z javnostjo je zaželena metoda za spodbujanje participacije javnosti, saj scenariji zaradi svoje privlačnosti nemalokrat olajšajo komunikacijo med raziskovalci in javnostjo. Pogosta uporaba scenarijev pri prostorskem planiranju in reševanju okoljskih vprašanj je spodbudila razmislek o tem, da uporaba scenarijev, za prikaz morebitnih prihodnjih sprememb kulturne krajine, vpliva na odnos deležnikov do kulturne krajine.
PDF
