Jože Zupanc (tretji z leve v predzadnji vrsti) je bil nekaj tednov pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo vpoklican na vojaško vajo, ki je trajala od 12. marca do 13. aprila 1941. Ob razpadu kraljeve ...vojske so se vojaki napotili proti domu. Skupaj z drugimi vojaki je Jožeta v Zidanem mostu zajela nemška vojska in vse odpeljala na lokacijo sedanje vojašnice na Mariborski cesti. Jožetu so sorodniku uspeli pretihotapiti civilno obleko, ki mu je ob slabem varovanju in veliki množici ujetnikov v vojaških in civilnih oblačilih omogočila pobeg. Kot mizar se je nato 22. aprila 1941 zaposlil pri obrtniku Antonu Speglitschu in s tem je bil od 30. julija 1941 vpisan v »registru« vojnih obveznikov. V nemško vojsko je bil prisilno mobiliziran od 23. junija 1943 do 24. decembra 1944. Na ruski fronti je bil težko ranjen in nato pred božičem leta 1944 odpuščen.
Blaž Kurnik (stoji na desni) se je štiri leta kot vojak avstro-ogrske vojske bojeval v Galiciji. Po vojni je približno dve leti preživel v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi postal gospodar Kurnikove ...domačije v Govcah na Laškim.
Vinko Kurnik (1894-1915), stoji levo. Kot vojak avstro-ogrske vojske se je bojeval v Galiciji, kjer je padel leta 1915. Jože Kurnik (1888-1964), stoji desno, svak Franca Grešaka (po dom. Piškurja), ...ki se je kot pripadnik 87., celjskega polka boril na Šoški fronti. Štiri leta se je bojeval kot vojak avstro-ogrske vojske v Galiciji. Po vojni je približno dve leti preživel v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi se je zaposlil v Rudniku Laško in živel pri sestri Jožefi Grešak (po domače pri Piškur) na Breznem pri Laškem.
Po oznakah na ovratniku vemo, da je bil Aleksander vpoklican k telegrafskim enotam. Verjetno je služil v 2. telegrafskem bataljonu ki je imel poveljstvo v Sopronu na Madžarskem. Na hrbtni strani ...druge fotografije (Aleksander kot vojak) je Aleksander napisal (besedilo je prevedeno iz madžarščine): »Vojaška fotografija 18-letnega Sándorja Kovácsa, ki je nastala v Monoštru leta 1918, v času velike svetovne vojne. Bodi zvest do smrti in ti bom dal krono življenja, amen. Last Sándorja Kovácsa, napisano lastnoročno.«