Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Nova revija, sprva literarna publikacija, okrog katere se je zbrala literarna elita, ki je s kritično mislijo in konkretnimi predlogi pomembno sooblikovala demokratične premike in slovensko osamosvojitev. Pobudo za ustanovitev so podpisali Niko Grafenauer, Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Svetlana Makarovič, Andrej Inkret in Boris A. Novak, pozneje pa jo je podprlo še 60 intelektualcev.
Ljubljana: 25-ta obletnica Nove revije; 57- ta številka, izjava Ciril Ribičič (1987), številka 95; izjave: dr. Tine Hribar, prvi urednik, dr. Ciril Ribičič, dr. Dimitrij Rupel, nekdanji urednik, dr. Jože Pučnik, član uredniškega odbora, Jože Snoj, nekdanji urednik, Drago Jančar, sodelavec Nove revije.
Pogovor v studiu, gost Niko Grafenauer, glavni urednik Nove revije.
Information:
25 years have passed from the first initiative to establish Nova revija, a literary publication with an important impact on the democratic developmental process and Slovenia's independence.
Original language summary:
25 let mineva od pobude za ustanovitev Nove revije, literarne publikacije, ki je pomembno vplivala na demokratične premike in osamosvojitev Slovenije.
Založnik Schwentner je od novembra 1904 posloval v pritličju zgradbe Mestne hranilnice na tedaj Prešernovi ulici, zdaj vsem znani Čopovi. Stanoval je nad poslovalnico. Založbo je vodil do leta 1938, ...nasledil jo je sorodnik Alfred Erbežnik. 1948 jo je prevzela Državna založba Slovenije. Sedaj tu posluje knjigarna Mladinska knjiga.
Extended description:
Pred dobro uro se je v Cankarjevem domu končalo srečanje sodelavcev Nove revije, ki zaokrožuje 10 let kulturnega in političnega delovanja v slovenskem, pa tudi v jugoslovanskem ...prostoru. Svoje delovanje so izkristalizirali v znani 57. številki, ki je prinesla prispevke k slovenskemu nacionalnemu programu. Nocojšnje srečanje pa je bilo posvečeno samostojni Sloveniji, o čemer so sodelavci Nove revije pisali že v 95. številki.
Information:
Ljubljana: The Nova revija magazine and an independent Slovenia. Statements by Igor Omerza, Mišo Jezernik and Dr. Dimitrij Rupel, Slovene Minister for External Affairs.
Original language summary:
Ljubljana: Nova revija in samostojna Slovenija; izjave Igor Omerza, Mišo Jezernik in zunanji minister RS dr. Dimitrij Rupel.
Extended description:
20 let Nove revije, izvodi revije, arhiv, izjava Tine Hribar, 1982 - ob ustanovitvi, urednik, znamenita 57. številka Nove revije s Prispevki za slovenski nacionalni program, ...izjava Rudi Šeligo, pisatelj. Literarni večer ob 20. obletnici na prostem, pesnik Jože Snoj. Izjava Niko Grafenauer, glavni urednik Nove revije, dr. Milček Komelj, umetnostni zgodovinar, naslovnice Nove revije, izjava Barbara Korun, pesnica.
Information:
Ljubljana: 20 years of the Nova revija magazine. Articles in the critical intellectuals' magazine contributed in transforming the thinking of numerous Slovenes during the period of the one-party regime.
Original language summary:
Ljubljana: dvajset let Nove revije; prispevki v glasilu kritičnih intelektualcev so pripomogli k spremembi v razmišljanju mnogih Slovencev v času enopartijskega režima.
Leopold (Lavoslav) Schwentner si je 1898 v Ljubljani uredil poslovne prostore svoje založbe v pritličju zgradbe na Dvornem trgu 3 (zdaj št. 2). Zgoraj se je nahajala Narodna kavarna. Sam je tedaj ...stanoval le streljaj stran, v eni od hiš na Kongresnem trgu.
Fotografija je bila posneta na mednarodnem srečanju založnikov in zbiralcev miniaturnih knjig v Berlinu, kjer je imel dr. Žnideršič referat o zbiranju miniaturk.
Druga številka je uglašena na temo kulturne zgodovine, ki se nam v sedanjosti lahko kaže kot knjiga, lahko pa tudi v drugi trajni obliki, kakor jo je načrtovala arhitektura. Prvi prispevek govori ...o Lavoslavu Schwentnerju, slovenskemu založniku in trgovcu, v nadaljevanju bodo bralčevo pozornost pritegnile tri ljubljanske stavbe – Kolizej, Cukrarna in Urbančeva veleblagovnica v Ljubljani.
