The book, published to celebrate the fiftieth anniversary of Anton Melik Geographical Institute, outlines the main features of the institute, such as the establishment and development as well as the ...main stages of the research work over the years. The institute, being part of the Scientific Research Centre of Slovenian Academy of Sciences and Arts since 1981, is comprised of five departments: the Department of Geoecology, the Department of Regional Geography, the Department of Natural Disasters, the Department of Geographical Information Systems and the Department of Thematic Cartography. Besides this it houses a library, geographical collections, a cartographic collection and the Commission for the Standardisation of Geographical Names appointed by the Government of the Republic of Slovenia.Rich additional material, mainly photos, that result from the research projects (the Triglav glacier and the glacier below Skuta, natural disasters and alpine farms) as well as from the preparatory work for numerous geographical publications about Slovenia and its landscapes, complements the text.
Na sliki Specimen genealogico-progonologicum ad illustrandam Augustam Habsburgo-Lotharingicam Prosapiam Rudolphi Coronini S. R. I. comitis de Cronberg. Avtor knjige je grof Rudolf Coronini Cronberg, ...natisnjena je bila na Dunaju pri tiskarju Trattnerju. Knjiga Specimen genealogico-progonologicum politika, zgodovinarja in pesnika, grofa Rudolfa Coroninija, velja za prvi poizkus znanstvenega sestavljanja zgodovine goriške grofije.
V času po 1. svetovni vojni je bil ptujski okraj močno agrarno in neurbanizirano območje. Industrijske zmogljivosti tega območja so bile majhne. Obrt in trgovina nista imeli pomembnejšega izvoznega ...deleža. Obrt se je omejevala le na potrebe mesta in kmečke okolice, trgovina pa ni segla mnogo čez krajevne potrebe. Zapora nekdanjih tržišč ter tuja konkurenca je močno prizadela zlasti obrtniški stan. Mestno zaledje je bilo izrazito agrarno. V času med obema vojnama je Ptuj sicer ohranil funkcijo pomembnega tržišča in posrednika v izvozu poljščin, vina, živine, kož, mesa in mesnih izdelkov, a se je zaradi izgube starih tržišč prejšnji izvoz občutno zmanjšal. Spremenjene tržne razmere, neorganiziran odkup kmetijskih pridelkov, vinogradniška kriza in prometna zaostalost okraja so slabile položaj kmetijskih proizvajalcev Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. Ker kmetijstvo zaradi majhnih posesti ni moglo preživeti vseh, se je odvečna delovna sila največkrat zatekla v mestno občino, ki je tudi po 1. svetovni vojni ostala močno središče nemškega kapitala. Približno polovica trgovskih in industrijskih obratov ter obrtnih delavnic je bilo last ptujskega nemštva, ki je po vojni prevzelo jugoslovansko državljanstvo in uspelo ohraniti gospodarski monopol. V njihovih rokah je bilo tudi veliko vinogradov in posesti v okolici Ormoža in vinorodnih okoliših Haloz, v Ptuju pa so posedovali več kot polovico stanovanjskih poslopij. Boj za ekonomsko eksistenco je slovenske ljudi spravljal v odvisnost od nemškega kapitala.Čeprav se je zaradi nemškega izseljevanja narodnostno razmerje v mestu spremenilo v prid Slovencem, so slovensko-nemška nasprotja ostala nenehni spremljevalec dogajanj na Ptuju. Gospodarsko močna nemška manjšina je sicer izkazovala »lojalnost« novi jugoslovanski državi, a izkoriščala gmotne težave mestne občine ter strankarske razprtije nove oblasti v svojo korist. Svoja društva in organizacije je spretno izrabljala v politične, protidržavne namene, odkrito pa je svoja hotenja začela izražati po zmagi hitlerizma. Vse to je pri slovenskem prebivalstvu na Ptujskem sprožilo mnoge narodnoobrambne akcije. Poslanstvo krepitve narodne zavesti je slonelo na slovenskih šolah in društvih – aktiven člen teh dogajanj je bila tudi ptujska dijaška mladina.
Dne 1. januarja 1700 je župnik Gašper Pilat ustanovil štipendijski dijaški sklad za revne in nadarjene dijake fare Device Marije na Jezeru. Listino hrani Koroška osrednja knjižnica.
Ustanovitev samostana v Velesovem / Milko Kos. Posest in gospodarska slika velesov. samostana po urbarju iz l. 1458 / Marija Verbič. Marijina božja pot v Velesovem / Jožef Lavtižar. Cerkev in njene ...umetnine
1: Das Dekanat Frasslau : mit den Seelsorgstationen Frasslau, Gomilsko, Franz, (Mötnik), St. Georgen unterm Tabor, St. Paul bei Pragwald, Maria Himmelfahrt in Riek, St. Martin an der Pak und St. ...Andrä ob Heilenstein. - 1880. - 208 str
PDF
