Gotovo je bil Taborniški zlet v Pivki leta 1962 za Pivko in tamkajšnje tabornike pomembnejši dogodek v tem letu. Taborniški zlet je povezal tabornike in njihove organizatorje iz celega nekdanjega ...okraja Koper. Člani Taborniškega odreda Snežniških ruševcev so se v Pivko odpravili kar peš.Na fotografiji ob zaključku zleta prepoznamo organizatorje: Igorja Pelana, Raula Šiškoviča, Janeza Čanžka, Milana Primca, Tončka Juriševiča med taborniki pa Borjano Dovgan, Janjo Škrlj, Danico Tomšič in Ksenjo Aničič in Perota iz Izole.Kasneje se je Janez Čanžek (drugi z desne) vključil med logaške planince in smo ga srečevali z mladimi planinci tudi na vrhu Snežnika. Na zadnjo pot na logaško pokopališče smo ga bistriški planinci pospremili tudi z bistriškim planinskim praporom! (Slika in tekst Vojko Čeligoj)
Vodstvo Taborniškega Rodu črnega mrava iz Ljubljane je v želji, da razširi krog taborništva tudi na nas srednješolce iz vrst gojencev Dijaškega doma Ivana Cankarja, nas je povabilo v svoje ...dejavnosti. Udeleževali smo se sestankov in vaj v taborniških veščinah v njihovih prostorih v Njegoševi ulici. Udeležili smo tudi velikega taborniškega zleta v Kranju pred Dnevom mladosti 22. maja 1955. Bilo je lepo in mladostno.Taborniki so poskrbeli za različne zanimive taborniške igre v katerih smo sodelovali in … dan je minil kar prehitro. Z vlakom smo se vrnili v Ljubljano. Moje taborništvo tedaj ni trajalo dolgo, saj so nas šolske obveznosti le preveč omejevale. Na sliki skupina udeležencev iz Doma Ivana Cankarja v Ljubljani: žal ne prepoznavam več vseh; četrti z leve je sošolec Danilo Škulj iz Raščice, dalje Janez Otoničar in Vojko Hrmelj iz Cerknice, tretji z desne je Ivan Gorjanec iz Planine pri Postojni, predzadnji Vojko Čeligoj iz Ilirske Bistrice. (126/vč)
Zadnji zlet Notranjskih sokolov je bi 11. sept. 1921 na travniku pred Šempetrom, današnjo Pivko. Sokolska organizacija se je na novo utrdila po svetovni vojni in pripravila odlično izveden sokolski ...nastop s številnim pomladkom, naraščajniki, ženskimi vrstami in članskim nastopom. O tem nastopu mi je pripovedoval takrat desetletni Sergej Kraigher, član ilirsko bistriškega »Ilirskega sokola«. Sam je nastopal z vajo na bradlji. Očitno so bile vaje zahtevne še posebej za sokolski pomladek. Sam se je spomnil, da je sredi vaje na bradlji, padel na glavo in zaključil s svojim nastopom. Padec mu očitno ni preveč škodil, saj je kasneje napredoval do predsednika Predsedništva SFRJ. Eden od obeh hrabrih dečkov na jamboru je bil Jože Žnideršič Lujkotov od Novega sveta. Sergej Kraigher je še pripomnil, da je bil ta zadnji sokolski nastop na Pivškem pomembna narodna manifestacija in tudi v smislu potrditve o zahtevi, da ti kraji pripadejo k Jugoslaviji. (vč/ 367)
Leto 1909 je bilo za Ilirske Sokole v Ilirski Bistrici izredno bogato, pa tudi delovno: dokončanje sokolskega doma je šlo h kraju, zato so na svečano razvitje prapora povabili bratska sokolska ...društva iz Notranjske in Kvarnerja. Starosta Ilirskih Sokolov Josip Samsa je k svečanosti povabil širok krog sokolskih prijateljev. Svečanost je bila v nedeljo, 22. avgusta na glavnem trgu v Ilirski Bistrici pred strumnimi vrstami tolikih sokolov v slavnostnih krojih.Na predvečer velikega dogodka so se člani bistriškega Sokola zbrali pred domom kumice sokolskega prapora gospe Ele Domladis in jo s pesmijo pospremili do sokolskega prapora na katerega je pripela spominski trak z napisom »Ilir. Sokolu kumica, 22. 8. 1909«. Bistriške dame so ob tej priliki na prapor pripele še svoj trak z napisom »Ilir. Sokolu, 22. 8. 1909 Bistriške dame«. Prisotni so vsa ta dejanja burno pozdravili.Oba trakova sta družno spremljala sokolski prapor na vseh prireditvah, tudi na vsesokolskem zletu v Pragi, Ljubljani in v Beogradu. Na tej poti se je spominski trak kumice Ele Domladis žal izgubil. Omenimo, da je tokratni sokolski prapor bil že drugi. Saj je prvi in najstarejši sokolski prapor Ilirskega Sokola pogorel, leta 1904, ob požaru tovarne PEKATET kjer je tedaj bil sedež bistriškega županstva. vč/422
Vojko Čeligoj, 4. nov. 2016Obsežna sokolska dejavnost na področju telesne vzgoje je bila vedno usmerjena v obvladanje telesa in duha. Znano sokolsko geslo »Zdrav duh, v zdravem telesu« to le ...potrjuje. Telesne vaje so se iztekale v skrbno pripravljene nastope o okviru društva, večih društev tudi v okviru župe ali na pokrajinskih nastopih.Krona vseh nastopov pa so vsekakor bili nastopi na sokolskih zletih ali celo na vse sokolskem nastopu v Pragi, kjer so nastopali resnično najboljši telovadci, posamezniki ali moštva in se vsakih šest let kosali na sokolskem meddržavnem nivoju. Sokolski zleti so pomenili tudi veliko afirmacijo slovanskih narodov.Člani Ilirskega Sokola iz Ilirske Bistrice so se zaradi neprijaznih prilik v katerih so delovali, žal udeležili le nekaterih vse sokolskih zletov.Prvič je pet članov Ilirskega Sokola iz Ilirske Bistrice sodelovalo na VI. vse sokolskem zletu v Pragi leta 1912 (Josip Samsa, Viktor Tomšič, Vida Samsa, Jože Hrvatin in Ivan Tomšič). Sledila so leta svetovne vojne in razkosanje Primorske. Preganjanje sokolov, prepoved delovanja, zaplembo sokolskih domov in smrtno obsodbo.Na X. vse sokolskem zletu v Pragi leta 1938 je bistriške sokole zastopal društveni prapor, ki so ga nosili slovenski sokoli. Sokol Evgen Štrancar, ki je tedaj v sokolski povorki nastopil kot član Sokola Bežigrad je pripovedoval, da je napovedovalec predstavil bistriški sokolski prapor kot prapor iz neosvobojenih dežel, kjer je sokolstvo celo prepovedano. Prapor je požel velik aplavz.XI. vse sokolski zlet v Pragi je potekal šele leta 1948 po končani svetovni vojni. Čeprav ni bilo Bistričanov je domače sokolsko društvo neuradno zastopala Bistričanka Bistrica Kranjec, kot članica Sokola Skopje. V Skopje je bila administrativno prestavljena njena družina z očetom Bistričanom Markom Kranjcem. Na sliki, Praga, v dneh XI. vsesokokolskega zleta. Tri srednješolke sokolice iz skopske VII. gimnazije Josip Broz Tito s spremljevalcem, so nastopile v delegaciji Sokola Jugoslavije. Skrajna desna je 17-letna mladenka Bistrica Kranjec.XIV. vsesokolski zlet v Pragi leta 2006. Zleta se je udeležilo štirideset Bistričanov in uživalo v nastopih 20.000 telovadcev. Začetek zleta je odprl predsednik Češke republike. Sokoli so očitno spet vzleteli, na Češkem imajo nad dvatisoč društev. Sokolska društva delujejo tudi v Avstriji, Ameriki, Avstraliji. Posodobljena vsebina Češkega sokola in nove metode dela spet privabljajo mlade in starejše v sokolske vrste, vendar vedno v duhu panslovanstva. (128, vč)
Leta 1989 so v Novem mestu izdali knjigo Slovenskega Olimpionika Leona Štuklja z naslovom »MOJIH SEDEM SVETOVNIH TEKMOVANJ«. Knjigo sem kmalu nabavil in prijetno presenečen, v njej na strani 23 ...odkril fotografijo slovenskega vrhunskega sokolskega telovadca Staneta Vidmarja (1891-1957), ki se je tedaj kot gost pridružil bistriškim sokolom, na obisku in udeležbi na sokolskem zletu v Lovranu 11. avgusta 1912. Bistriške sokole in sokolice je na tem zletu vodil sokolski prvak Janko Kovačič, ki je prijatelja Staneta Vidmarja povabil k sodelovanju pri nastopu. Zapisi o tem tekmovalnem nastopu je bila bistriška telovadna vrsta visoko ocenjena in za svoj nastop dobila zmagovalni venček, kot je tedaj bila navada, da namesto medalj, najboljši dobijo cvetni venček. Cvetje, ki ga v rokah drži Stane Vidmar so si na tem tekmovanju zaslužili tudi bistriški sokolski telovadci.Seveda sem takoj pisal Olimpioniku Leonu Štuklju s prošnjo, da mi še kaj pove o tem tekmovanju in bistriških sokolih na tem tekmovanju. Res sem v kratkem prejel odgovor. G. Štukelj mi je na široko popisal sokolske nastope, svoje vtise o uspehih, ki jih je dosegel, žal pa prav nič o tem kako je prišel do omenjene fotografije in njegovih srečanjih z bistriškimi sokoli, posebej z Jankom Kovačičem in Stanetom Vidmarjem. Oba je izjemno spoštoval in cenil kot vrhunska telovadca, oba sta bila njegova vzornika. (vč/439)
Tretji sokolski zlet Idrijske sokolske župe 6. julija 1913 v Postojni, je bil zadnji pred Pred prvo vojno. Izzvenel je v pripravah na veliko slavje slovenskih sokolev ob 50. obletnici Slovenske ...sokolske zveze, ki naj bi bila naslednji mesec v Ljubljani!Na sliki, mogočna povorka notranjskih sokolov na poti od kolodvora proti osrednjemu trgu v Postojni. Za napisno tablo IDRIJSKA SOKOLSKA ŽUPA so korakali sokolski vodje prisotnih sokolskih društev, za njimi prapori. z leve Sokola Ilirske Bistrice, Postojne, Idrije in Cerknice, sledilo je članstvo v svečanih krojih.Od vseh štirih sokolskih praporov je ohranjen le papor Sokola Ilirske Bistrice.Sokolski zlet v avustu je bil prestavljen na drugo leto, nato pa še prepovedan.V. Čeligoj
Konec 19. stoletja so se slovenska sokolska društva preoblikovala. Bila so številčnejša in so zaradi masovnosti komajda obvladovala pestro dejavnost. Sokolska društva so po novem združevali po ...slovenskih pokrajinah in jim tako omogočili samostojnejše življenje in delo. Sokolska društva na zahodnem obrobju »Kranjske dežele so se povezala v idrijsko sokolsko župo«, tu je bila še Primorska sokolska župa, Goriška župa itd.V Ilirski Bistrici je delovalo zelo delavno sokolsko društvo, ustanovljeno že leta 1867, tretje na slovenskem, ki pa je zaradi organizacijskih težav večkrat prenehalo z delovanjem. Na pobudo davčnega kontrolorja Radovana Strnada so društvo pod imenom Ilirski Sokol obnovili leta 1905 in je delovalo neprekinjeno vse do leta 1927, ko ga je Italija prepovedala. Sokolsko društvo je vodil Josip Samsa. Do začetka svetovne vojne je bilo društvo izjemno aktivno. Razvili so že drugi sokolski društveni prapor, se lotili zidati Sokolski dom, se udeleževali sokolskih zletov …Otvoritev sokolskega doma so načrtovali opraviti v letu 1909, ko naj bi v Bistrici pripravili zlet idrijske župe. Ker pa sokolski dom še ni bil nared, so izvedbo sokolskega zleta zaupali Sokolskemu društvu v Cerknici. Tudi nov datum ni bil dober in sokolski zlet so Bistričani morali prestaviti še za dve leti, vmes pa so hiteli z gradbenimi deli za dokončanje svojega sokolskega doma.Za otvoritev sokolskega doma in zleta v Bistrici izvedbo II. Sokolskega Zleta so se res zelo potrudili. V Bistrico so v nedeljo, 9. 6. 1912, povabili brate sokole iz idrijske sokolske župe, brate sokole iz Kvarnera, prišli so tudi sokoli iz Srbije. Bistrico je obiskalo okrog 3000 udeležencev. Za to priliko so uporabili tudi 500 zletnih značk, ki so jih dali izdelati že leta 1909. (na sliki)Čeprav je bila naročena količina značk kar velika, do pred nekaj dnevi ni bila znana niti ena sama. Sam sem iskal med zbiralci značk tudi na Češkem, kjer v mestu Nymburk uspešno deluje g. Emil NOVAK, velik poznavalec sokolskih značk, pisec mnogih knjig o sokolstvu. S pokojnim očetom sta strokovno obdelala večino vseh izdanih sokolskih značk. Vedel je za bistriško sokolsko značko in jo želel uvrstiti v svojo novo knjigo, kjer bi rad predstavil vse dosegljive sokolske značke za sokolska društva izven Čehoslovaške. Žal mu nismo mogli ustreči. Zato sem bil toliko bolj prijetno presenečen, ko se mi je pred nekaj dnevi oglasil zbiralec in se pohvalil, da poseduje iskano značko. Dogovor je bil uspešen in značka je našla častno mesto v moji zbirki sokolskih značk, kot edina bistriška sokolska značka. (408/ VČ)
