UP - logo
(UL)
  • Sedimentološka analiza apnenčevih breč v maastrichtijskih fliših severovzhodne Bele krajine = sedimentological analysis of limestone breccias in Maastrichtian flysch deposits in Southeast Bela krajina
    Brajkovič, Rok, 1988-
    Namen diplomskega dela je bil določiti provenienco in starost klastov v apnenčevih brečah, ki označujejo bazalni del flišne sekvence ter potrditi maachristijsko starost tudi na bazalnem delu flišov. ... Prav tako je bil namen, s kartiranjem določiti prostorsko razširjanje breč. Z detajlnim geološkim kartiranjem v merilu 1:5000 smo uspeli razločiti glavne geološke enote preučevanega ozemlja. Kartirano območje leži v Beli krajini in sicer vzhodno od Metlike. Erozijska meja ločuje Jurske apnence od višje ležečih zgornje krednih flišnih sedimentov. Flišno sekvenco smo razdelili na tri večje enote. Začenja jo bazalna breča, ki je nastala z drobirskim tokom. Naslednji del označuje menjavanje laporovcov in megaturbiditnh plasti. Na karti smo jih izdvojili šest. Debelina plasti variira med pet in deset metri. Nastale so s turbiditnimi tokovi, lahko pa so tudi dvokomponentne, kjer je bazalni del pri takih plasteh nastal z drobirskim tokom. Litologija megaturbiditnih plasti variira od breče do debelo in drobno zrnatih kalkarenitov. Tretji del lahko opredelimo kot distalni flišni sediment. Vzorčenje je bilo večinoma opravljeno ob detajlnem geološkem profilu (1:100), ki je zajel vrhnji del zgornjih treh megaturbiditnih horizontov, ostali horizonti pa so bili vzorčeni točkovno. Vzorčili smo breče podobne zrnavosti, v bazalni breči ter vseh šestih izdvojenih megaturbiditnih plasteh. Razlike med bazalno brečo ter megaturbiditnimi plastmi so v vezivu ter v deležu klastov. V sestavi litoklastov pa razlik ni. Bazalna breča je sestavljena iz 60 % klastov in iz 40 % mikritnega karbonatnega veziva. Megaturbiditne plasti pa so v povprečju sestavljene iz 80 % klastov in iz 20 % sparitnega karbonatnega cementa. Megaturbiditne plasti kažejo po sekvenci navzgor vse boljšo sortiranost klastov, boljšo zaobljenost klastov ter splošno boljšo organiziranost plasti. To nakazuje na distalizacijo sedimentnega okolja, ter na migracijo erozijskega dela iz pobočja v globlje dele formirajočega se bazena. Z detajlnimi mikroskopskimi analizami smo uspeli razločiti enajst različnih tipov litoklastov. Vsi imajo izvorno območje na Jadranski karbonatni platformi. Njihova starost je med barremijiem ter campanijem. Večinoma so bili sedimentirani v plitvih karbonatnih okoljih, z razlikami, ki so pretežno odvisne le od energije okolja v katerem so nastajali. Njihova sestava variira od mikritnih klastov, do tistih z bentoškimi foraminiferami in zelenimi algami, klastov, ki so večinoma sestavljeni iz intraklastov, ooidov, foraminifer, brahiopodov ter tistih, ki so sestavljeni le iz odlomkov rudistnih školjk. Med vsemi bioklasti v zbruskih breč prevladujejo odlomki rudistov. To nam kaže, da je bila platforma živa prav do konca zgornje krede, bolj natančno do maastrichtija. Maastrichtijska starost breč je bila potrjena z najdbo foraminifere Globotruncana stuartiformis Dalbiez v vezivu breče.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [R. Brajković], 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1132382

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Geologija
D BRAJKOVIĆ Rok Sedimentološka
IN: 000015479 		prosto - na dom, čas izposoje: 14 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico