UP - logo
(UL)
  • Slovensko kulturno-kreativni delavec v času Covid-19 [Elektronski vir] : raziskava : III. del : pomlad 2021
    Matjaž, Eva ; Černič, Polona ; Kosi, Teja, 1996-
    Tik pred iztekom skoraj osemmesečnega obdobja razglašene epidemije covida-19 v sredini junija smo od 4. do 31. maja 2021 izvedli tretje merjenje, kako epidemija vpliva na življenje in delo slovenskih ... kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec smo zajeli 1.517 delavcev, od katerih je polovica v naši raziskavi sodelovala prvič. Tako kot v prejšnjih dveh merjenjih smo tudi tokrat v raziskavo vključili vse delavce, ne glede na pravni status: študente, delavce prek avtorskih pogodb, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah ter zaposlene v javnih zavodih ter tudi neprijavljene delavce, dejavne na vseh podpodročjih sektorja. Rezultati kažejo, da se številni že obstoječi problemi, ki so jih kulturno-kreativni delavci izpostavljali že tudi pred krizo, zaradi epidemije še poglabljajo in postajajo vidnejši. • Še bolj kot jeseni 2020, so v pomladnem merjenju 2021 delavci izrazili prepričanje, da je naša prihodnost težavna, ta kriza bo imela večje in dolgotrajnejše učinke kot finančna kriza izpred desetletja ter da smo priča nepovratnim družbenim spremembam. Anketirani ne verjamejo, da bo letos epidemija že za nami in da bo življenje teklo kot običajno. • 64,2 % delavcev pozna vsaj enega kolega, ki zaradi težkih razmer želi oditi iz kulturno-kreativnega sektorja. 56,7 % vprašanih delavcev razmišlja, da bi sektor zapustili tudi sami, manjšina (3,7 %) pa je že odšla v drug poklic. Skoraj polovica kulturno-kreativnih delavcev (46,7 %) mora za preživetje opravljati dodatne dejavnosti, ki niso povezane z njihovim poklicnim poslanstvom. • Kljub pomladnemu rahljanju ukrepov skoraj polovica (47,9 %) vseh delavcev v mesecu maju ni imela dovolj dela ali pa ga sploh ni imela. Kar šest od desetih delavcev (59,4 %) do konca poletja nima ali nima v celoti zagotovljenega dela. 64,9 % vseh delavcev je od pričetka epidemije do konca leta 2020 dobilo odpoved posla. 38,1 % je odpoved posla kot posledico epidemije covida-19 dobilo tudi v letu 2021. • 51,0 % vseh delavcev ima dohodek do 1.000 evrov neto. Zgolj 21,8 % jih zasluži nad 1.500 evrov. Že tako nizek povprečni dohodek v sektorju se je od pričetka epidemije 56,0 % delavcem in 43 % njihovim gospodinjstvom znižal oziroma zelo znižal. • Merjenje gibanja prihodkov kulturno-kreativnih delavcev od marca 2020 do maja 2021 kaže, da je ekonomska situacija 45,9 % delavcev in 33,4 % gospodinjstev v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 še slabša ali precej slabša. 26,9 % delavcev do pomoči, kljub temu da bi jo potrebovali, niso bili upravičeni, oziroma pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala. • O največjem poslabšanju ekonomskega stanja poročajo delavci, ki delujejo na področju glasbe, fotografije, kulturnega in kreativnega turizma, uprizoritvenih umetnosti in modni/tekstilni oblikovalci. Dvem oziroma skoraj dvem tretjinam teh delavcem se je slaba situacija iz leta 2020 v letu 2021 še poslabšala. Manj kot vsak deseti od teh profilov delavcev poroča, da se mu je v tem letu situacija izboljšala. Epidemija poglablja razlike med bolj tržnim kreativnim in kulturnim delom sektorja. Med grafičnimi oblikovalci, arhitekti, medijskimi delavci in programerji več kot 30 % delavcev poroča, da se jim je ekonomska situacija letos v primerjavi s preteklim letom izboljšala. Glavnino predstavlja delež tistih, ki imajo ekonomsko situacijo enako kot lansko leto. • Številni kulturno-kreativni delavci težko živijo: obračajo vsak evro, nekateri so nezmožni plačati osnovne stroške, ostali so brez dela in revščina se poglablja. Poročajo o izčrpanosti prihrankov, o zadolževanju in iskanju drugih rešitev, kot je selitev nazaj k staršem in posledična izguba samostojnosti ali odhod za zaslužkom v tujino. • Pomladansko merjenje 2021 kaže enak trend kot jesenski in spomladanski podatki 2020. Zaznano je hitro povečevanje razlik med delavci v javnih, varnejših zaposlitvah in prekarci. Najbolj prekarizirani delavci so tudi najmanj plačani in zaslužek v epidemiji se jim je tudi najbolj znižal. Varnejše javne zaposlitve za nedoločen čas in tudi zaposlitve za nedoločen čas v privatnem sektorju so tudi v epidemiji najbolje plačane. • Samoocena psihičnega stanja delavcev kljub težki situaciji v povprečju ni slaba, vendar pa je potrebno doživljanja manjšine najšibkejših obravnavati z vso resnostjo. Dva od desetih (19,7 %) delavcev svoje psihično stanje označujeta kot slabo oziroma zelo slabo. 14,4 % anketiranih meni, da se z epidemičnimi izzivi soočajo slabše oziroma veliko slabše kot drugi. Več kot polovica delavcev (56,1 %) ocenjuje svojo trenutno delovno učinkovitost kot nižjo oziroma veliko nižjo kot pred začetkom epidemije. Ljudje poročajo o občutjih strahu in tesnobe, izčrpanosti, izgorelosti, pojavlja se občutek negotovosti, apatije, nemoči in nesmisla. Delavci poročajo o občutenjih depresije, celo samomorilnosti, o slabših družinskih odnosih in o krhanju zdravja. • Še manjše zaupanje kot spomladi imajo v učinkovitost vladnih ukrepov in bolj so prepričani, da se epidemijo izrablja v namene avtoritarnejšega vladanja. Delež tistih, ki ukrepe ocenjujejo z najnižjima ocenama nezadostno in zadostno, ostaja približno enak prek vseh treh merjenj in je visok, pomladi 2021 84,8 %. • Kulturno-kreativni delavci navajajo veliko razlogov svojega visokega nezadovoljstva. Številna podporočja sektorja sodijo med najdlje zaprta od vseh dejavnosti v epidemiji in to zapiranje delavci ocenjujejo kot nepravično in nesorazmerno v primerjavi z drugimi sektorji. Ukrepi pomoči so po ocenah delavcev preveč zbirokratizirani in nejasni, pomoč je nezadostna, izpostavljajo problem, da je pomoč obšla ravno najšibkejše člene sektorja. Ključna razloga za mačehovski odnos vlade do kulture sta bodisi nerazumevanje specifičnega delovanja sektorja in/ali sistematično uničevanje sektorja, saj je po mnenju delavcev dokaz tega tudi javno izražanje nestrpnosti do kulturno-kreativne panoge in njenih delavcev. • Danes od doma ali kombinirano dela četrtina več delavcev (23,5 %) kot pred začetkom epidemije. In še bolj kot v prejšnjih dveh merjenjih so delavci prepričani, da se bo tudi v prihodnosti več delalo od doma. Delavci napovedujejo tudi manj človeškega stika v živo, še več dela za računalnikom in opozarjajo na možnost pospeševanja prekarnosti ter hkrati poudarjajo, da je v epidemiji tudi marsikateri skeptični delodajalec spoznal, da je delo lahko dobro opravljeno kljub temu, da delavec ni nenehno nadzorovan. Morebitno ponovno zapiranje države predvsem za podpodročja, ki delajo z občinstvi, pomeni katastrofalne in dolgo nepopravljive posledice, saj ne le marsikateri delavci, temveč tudi celotne panoge visijo na nitki preživetja. V nadaljevanju so zbrani ključni izsledki poslovanja zasebnih poslovnih subjektov: samozaposlenih v kulturi, samostojnih podjetnikov, popoldanskih s.p.-jev in zavodov, zadrug ter društev. Za javne zavode poslovnega stanja nismo merili. • V prvi tretjini leta 2021 v kulturno-kreativnem sektorju prevladuje delež poslovnih subjektov, ki svoje poslovanje ocenjujejo kot slabo oziroma zelo slabo (42,2 %). Poslovanje kot srednje ocenjuje 29,7 % in kot dobro ali zelo dobro 29,1 % vseh poslovnih subjektov. • 67,3 % poslovnim subjektom so se v letu 2020 prihodki iz poslovanja znižali oziroma zelo znižali v primerjavi z letom 2019. Primerjava ocen uspešnosti poslovanja v letu 2020 z 2021 pa kaže, da je za 40,4 % anketiranih poslovno leto 2021 še slabše ali veliko slabše kot leto 2020. • Dva izmed ključnih vzrokov slabega poslovanja zaradi epidemičnih zaprtij sta ustavitev in prestavitev izvedb. Medtem ko so se v letu 2020 za ustavljene projekte iskale rešitve s prilagajanjem izvedb, pa je zaradi vztrajanja negotovosti na novo identificiran problem v letu 2021 – popolna ustavitev naročil brez možnosti alternativnih izvedb. Problem dolgega zaprtja so tudi omejene poslovne priložnosti za spletanje novih stikov in zaznana manjša potrošnja. • Medtem ko so v jesenskem merjenju anketirani ocenjevali, da se bo promet v letu 2020 v primerjavi z 2019 zmanjšal za 38,8 %, pa pomladi 2021 bilance izkazujejo, da je ocena upada prometa na podlagi dejanskega poslovanja višja; promet se je v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 53,8 %. Povprečna vrednost izgubljenih poslov v letu 2020 znaša 12.303 evre, v prvi tretjini leta 2021 pa 6.787 evrov. Povprečje ocenjene vrednosti izpada dohodka do izteka poletja 2021 pa je 6.944 evrov. • Redka so podpodročja, ki letos poslujejo bolje kot lansko leto, in sicer so to razvoj programske opreme in računalniških iger, produktno in storitveno oblikovanje, arhitektura in oglaševanje, literarno ustvarjanje in grafično oblikovanje. To so panoge, ki jih je že lansko leto epidemija manj prizadela in ki se praviloma umeščajo v bolj tržni del sektorja. Delavci svoje izboljšano poslovanje pomladi 2021 razlagajo kot posledico učinkovitega prilagajanja novim razmeram, pogosto v digitalnih okoljih, ter ugodnejši poslovni klimi, ki je posledica začetnega popuščanja epidemičnega krča ter pravičnejšim plačilom. • Že spomladi in v jeseni 2020 smo identificirali nizko odvisnost nejavnega dela KKS od javnega financiranja in te izsledke tokrat že tretjič potrjujemo. Dve tretjini anketiranega zasebnega dela KKS (66,2 %) v letu 2020 ni delalo nobenega razpisnega projekta. Več kot 80 % anketiranih podjetij, samostojnih podjetnikov in popoldanskih s.p.-jev vključenih v raziskavo razpisnih projektov v letu 2020 ni izvajalo. • Tretjina poslovnih subjektov, ki je v lanskem letu javno financirane projekte izvajala, je bila v 68,7 % prejemnik državnega ali občinskega denarja. Čeprav je delež poslovnih subjektov, ki so v letu izvajale razpisne projekte, zgolj tretjinski, pa ta sredstva pri prejemnikih predstavljajo večinski, v povprečju 65,7 %, delež njihovih prihodkov
    Vrsta gradiva - raziskovalno poročilo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [Ljubljana] : Poligon kreativni center : MAO, Center za kreativnost, avgust 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 149106179

    Povezava(-e):

    https://www.poligon.si/wp-content/uploads/2021/09/KKS-in-covid-19-Pomlad-2021-1.pdf

Vnos na polico