UP - logo
(UL)
  • Med praznino in substanco kritične analize v oblikovanju
    Predan, Barbara
    Čeprav v večini primerov naše ravnanje z objekti poteka na na videz spontani in pogosto (zaradi same navade) nezavedni ravni, pa pravzaprav prav vsak objekt od nas zahteva razumevanje o ravnanju, ... uporabi. Za uspešnost uporabe je zahtevana vizualna pismenost, ki se jo – pogosto s pomočjo opazovanja – sproti učimo od rojstva. Šele objekt, s katerim ne znamo ravnati, nas prisili, da ugledamo sebe s pomočjo objekta in se zavemo, da smo prav vsakič mi sami vsebina, ki polni praznino objekta. Prav to razmerje, soodnosnost dveh tipov značilnosti – Alain Badiou ga opredeli kot razmerje med praznino in substanco – sestavlja tudi bistvo kritične analize v oblikovanju. Martin Heidegger soodnosnost ujame v premisleku o pomenu reči z zastavitvijo vprašanja, kaj je vrč. Sta vrč stena in dno ali pa je to morda praznina, ki jo ustvarjata dno in stena, ter s tem omogočata zajemanje (in izlivanje)? Ta praznina, ta nič, ne določa torej le vrča samega, temveč tudi delo oblikovalca, ki vrč oblikuje in izdela. Bistvo vrča je v zajeti praznini, v po navadi spregledanem niču, ki tekočini (ali zraku) omogoča, da vrč napolni ali izprazni. Torej, čeprav se vrč zdi nekaj glinenega, oprijemljivega, je to, kar se zdi, da je, bistveno zgolj toliko, kolikor ponuja možnost polnjenja in zadržanja potencialne vsebine. Pa četudi je ta vsebina v primeru praznega vrča nič. Ali povedano drugače, besedilo se ukvarja z iskanjem bistva v niču, ki ni nič. S pomočjo izbranih praktičnih primerov se ukvarja z iskanjem razpok med govorjenjem o tem, kar je, in mislijo o tem, kar bi lahko bilo.
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 190888707