UP - logo
(UL)
  • Risanke kot sredstvo socializacije : diplomsko delo
    Škarja, Anja
    V teoretičnemu uvodu diplomskega tema opredeljujem teme, kot so socializacija, spol, spolne vloge ter odraščanje z mediji. Peter Berger in Thomas Luckmann (1988, str. 122) opredeljujeta socializacijo ... kot temeljno, vsestransko uvajanje posameznika v objektivni svet družbe ali del družbe. V tem procesu otrok postaja član družbe. V otroštvu poteka primarna socializacija, ki vključuje dva temeljna procesa: ponotranjanje družbene kulture in strukturiranje osebnosti. Otrokova osebnost se gradi glede na osrednje vrednote kulture do točke, ko te postanejo njegov del. Otroke različno socializiramo glede na njegov spol. Starši praviloma ravnajo drugače s sinovi kakor s hčerkami. Termin spol opredeljuje biološki in družbeni spol. Biološki je tisti, v katerega se rodimo in se nam na njegovi podlagi pripisujejo stereotipne značilnosti, pripisane našemu spolu. Otroci še pred prvim letom starosti ponotranjijo spolno določene povezave, ki jih obkrožajo. Na moške in ženske in na njihove družbene vloge večinoma gledamo stereotipno. Te vloge so pogosto prikazane tudi v medijih, ki so v sodobnih družbah ena od osrednjih institucij. Otroci začnejo gledati televizijo že pred prvim letom starosti, največji skok pri gledanju pa se zgodi med prvim in drugim letom. Do četrtega leta jo gledajo skoraj vsi otroci. Televizijski programi so prepojeni z nasiljem, seksizmom in so popolnoma skomercializirani. Risanke lahko vplivajo na otroke pozitivno ali negativno in so tiste, ki otroke najbolj pritegnejo in postanejo njihova vsakdanja navada. V raziskovalnem delu opazujem risanke, ki jih otroci v moji okolici najrajši gledajo. Iz njihovih odgovorov sem izluščila tiste risanke, v katerih nastopajo človeški liki moškega in ženskega spola. Like v risanki opazujem in analiziram njihovo vedenje, vloge pa tudi zunanji videz. Osredotočam se na razlike med spoloma in skušam odgovoriti na vprašanje: Kakšna so sporočila o spolnih vlogah v televizijskih programih, ki jih otroci najrajši gledajo. Za namene raziskave sem se poslužila kvalitatativne analize in uporabila metodo analize vsebine z vodilom opazovanja, kot merskim instrumentom. V raziskavi sem ugotovila, da ni poglavitnih razlik med spoloma glede karakternih lastnosti likov, ženski liki so pogosteje prikazani kot nesramni, posmehljivi, žaljivi. Ženski liki se vedejo v skladju s stereotipno ženskimi lastnostmi, ampak se vedejo tudi v skladju s stereotipno moškimi lastnostmi. Moški liki pa se manj pogosto vedejo v skladju s stereotipno ženskimi lastnostmi. Poglavitna razlika med spoloma je skrb za zunanji videz, ženski liki tudi pogosteje slišijo komentar o svojem zunanjem videzu ali svojem obnašanju kakor moški liki.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Škarja], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 204295427

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI915
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Dostopna je elektronska verzija dokumenta ali pa gre za elektronski vir
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico