UP - logo
(UL)
  • Les constructions détachées = Polstavčne konstrukcije : diplomsko delo
    Starčević, Aleksandra, 1990-
    Ko se prevajalec loti prevajanja nekega dela, zlasti leposlovnega, se mora zavedati zakonitosti jezika, v katerega prevaja izvirnik. Pomembna sta namreč raba in pogostost slovničnih struktur v ... prevajanem jeziku, na podlagi katerih se prevajalec odloči za ustreznik. Ne sme pa zanemariti sobesedila, v katerem se nahaja polstavek, kajti le-ta mu omogoča boljši prevod in mu pomaga pri izbiri ustreznika. Obravnavano delo je specifično zaradi dolgih stavkov, ki so v francoščini razumljivi samo, če pravilno razumemo polstavke, zlasti gerundij. V slovenščini takšna zgradba stavkov ni mogoča oz. ni smiselna, zato prevajalci največkrat iz polstavka naredijo samostojen stavek ali pa iz njega naredijo odvisnik. Kot je razvidno iz tabele, se največkrat odločijo za načinovni ali časovni odvisnik pri prevajanju gerundija. Odvisno, seveda, od konteksta in pomena polstavka. Raba deležij je zelo redka, namesto tega se prevajalci raje odločijo za nominalne in nedoločniške oblike (primer 7.2.3). Kadar gerundij izraža sočasnost, v slovenščini to funkcijo največkrat prevzame priredni veznik in ali pa predloga ob in med (primeri 7.2.1, 7.2.11, 7.2.18). Včasih se prevajalec odloči za časovni odvisnik, ki največkrat stoji na začetku stavka (primeri 7.2.4, 7.2.15 in 7.2.16). Pri polstavkih, tvorjenih s pomočjo pridevnikov in deležij, pa je nekoliko drugače. Pridevniki in deležja se praviloma ohranijo (primeri 7.1.3, 7.1.11. in 7.1.12). Če primerjamo prevoda, je mogoče opaziti tendenco prevajanja. V preteklosti so se prevajalci raje odločali za glagolske oblike v 2. ali 3. osebi ednine namesto podrednih stavčnih struktur, kot so na primer prislovna določila (primera 7.2.2 in 7.2.17); za deležja namesto pridevnikov ali zaimkov (primera7.1.7 in 7.1.14); samostalnike namesto odvisnikov (primer 7.2.9) in načinovne prislove namesto predlogov (primer 7.2.18). V Levstikovem prevodu najdemo več polstavkov kot v novejšem. Verjetno predvsem zaradi gerundija, ki se danes praktično ne uporablja več, včasih pa so se takšne polstavčne strukture ohranile v slovenskem prevodu. Sama izbira prevoda je odvisna od rabe jezikovnih struktur in besed v določenem času. Kot sem že prej omenila, polstavki danes delujejo nekoliko arhaično, zato se jim prevajalci izogibajo, kljub temu da za gerundij in marsikatero deležje lahko najdemo ustreznico v slovenščini. Zdi se, da je podredje rešitev pri prevajanju francoskih polstavkov v slovenščino, saj se z njimi ohrani pomen stavka, hkrati pa je le-ta razumljiv, saj so v slovenščini tako strukturirani stavki povsem nerazumljivi. Predvsem zato, ker ni vedno povsem jasno razvidno, na kaj se katera beseda nanaša.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Starčević], 2012
    Jezik - francoski, slovenski
    COBISS.SI-ID - 49739362

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana OHK - Romanski jeziki in knjiž.
 Dipl FRA bol./1 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico