UP - logo
(UL)
  • Diahrona pomenska stabilnost nekaterih najstarejših slovenskih pravnih izrazov in performativ
    Škrubej, Katja, 1971-
    Prispevek najprej opiše pomen starih domačih diahrono pomensko stabilnih pravnih izrazov kot vira za preučevanje poimenovanih realij, in sicer na primeru najstarejših zabeležb članov besedne družine ... soditi, zbranih ob sistematičnem pregledu najstarejših virov v slovenskem jeziku (Brižinski spomeniki, srednjeveški rokopisi, Dalmatinova Biblija in najstarejši večjezični slovarji, ki so upoštevali tudi slovenski jezik). Osrednji del prispevka odgovarja na vprašanje, kako in zakaj so se nekateri stari pravni izrazi lahko ohranili pomensko stabilni do danes. Predstavljen je tudi predlog sheme najstarejših domačih poimenovanj za paradigmatska dejanja in vloge v sodnem postopku. Oblikovani sta dve sklepni ugotovitvi. Prva je, da so sodni zbori srednjeveških in novoveških avtonomnih skupnosti predstavljali tisto stabilno pomenotvorno okolje, v okviru katerega so se ob daleč prevladujoči ustni pravni komunikaciji lahko nekateri pravnorelevantni izrazi celo naravno terminologizirali. Druga ugotovitev, ki je predstavljena v obliki hipoteze za nadaljnje interdisciplinarno raziskovanje, pa je, da so se tako dolgo kot pomensko relativno stabilni verjetno lažje ohranili tisti performativni in zatrjevalni izreki, ki so bili kot pravna in hkrati govorna dejanja nujni za ustno pravno komunikacijo in ki so še danes nepogrešljivi pri ustni sodni obravnavi, pa tudi pri ustnem sklepanju pogodb.
    Vir: Razvoj slovenskega strokovnega jezika (Str. 247-261)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2007
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 8996433

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico