Predstavljen je problem določanja prostorske enote, ki naj bi bila nosilec okoljevarstveno pomembnih opredelitev o ranljivosti okolja ob posegih vanj. Ta problem se je pokazal kot eden ključnih za izvajanje okoljevarstvenih presoj v prostorskih planih. Slovenska okoljevarstvena zakonodaja je namreč vpeljala ekosistemske enote kot nosilke vednosti o prostorskih kakovostih. Pokazana sta pomembnost oblikovanja prostorske enote na osnovi informacije o razvojnem posegu in ne na osnovi ekosistemskih ali podobnih kompleksnih prostorskih/krajinskih enot, in vezanje vrednostnih podatkov, kakršen je tudi podatek o ranljivosti prostora, na tip zapisa, ki ga označujemo kot »zvezno polje«. Tako podatkovna osnova kot posebna programska podpora, pripravljena v ta namen, sta izhajali iz tega temeljnega spoznanja.