Prispevki, ki obravnavajo razvoj kolokacijske kompetence v hrvaščini kot drugem in tujem jeziku (J2), niso številni, zato še ni narejena tipologija kolokacijskih odstopanj kot tudi ne tipologija različnih vrst v preverjanjih dobljenih odgovorov. Prav zato je cilj prispevka analiza različnih vrst odgovorov pri produktivnih nalogah, s katerimi preverjamo poznavanje imenskih kolokacij glede na njihovo pogostost, asociativno moč in raven znanja jezika. V analizi odgovorov smo zajeli tri produktivne naloge: 1) izolirane stavke s kolokacijami v imenovalniku, 2) izolirane stavke s kolokacijami v odvisnih sklonih in 3) kolokacije v širšem kontekstu. Odgovori sodelujočih v raziskavi so razvrščeni v tri kategorije (leksikalno, slovnično in kombinirano), znotraj katerih smo razlikovali različna odstopanja. Analizo smo na vzorcu 70 tujih govorcev hrvaščine, ki imajo raven znanja B2 in B1, izvedli za imenske kolokacije, kjer je osnova samostalnik, kolokat pa pridevnik. Preden smo izdelali analitična orodja, smo naredili dve predhodni raziskavi: analizo kolokacij v dveh korpusih (CROLTEC in hrWaC) ter določitev asociativne moči kolokacij na vzorcu rojenih govorcev hrvaščine. Ugotovimo lahko, da na obeh ravneh znanja prevladuje visok odstotek napačnih odgovorov in kolokatorjev v nalogah, kjer ni podan kontekst (KIK). Kljub temu je potrebno omeniti, da je, ne glede na pogostost in asociativno moč kolokacij, odstotek pravilnih odgovorov pri vseh nalogah višji na ravni B2 kot na ravni B1.