Prispevek obravnava odnos do kulturnih in naravnih kvalitet prostora pri populaciji, ki končuje osnovnošolsko izobraževanje. Prepoznavanje prostorskih vrednot lahko štejemo med tiste veščine aktivnega prebivalstva, ki so temeljne za premišljeno delovanje v bivalnem in funkcionalnem prostoru posameznika. Hkrati je za prostorske stroke koristen tudi vpogled v prostorski vrednostni sistem prihodnjih potencialnih investitorjev. Predstavljeni so rezultati raziskave o pojmovanju kvalitet prostora vzorčne populacije (N=188) štirih osnovnih šol. V povezavi z drugimi raziskavami s tega področja ugotavljamo načelno prepoznavanje kvalitet prostora s strani mladostnikov, vendar hkrati tudi omejeno zmožnost prenosa tega védenja v njihovo lokalno bivalno okolje. Sklepamo lahko o njihovem slabem poznavanju vzročno-posledičnih razmerij pri posameznih procesih v naravnem in oblikovanem prostoru. Vzrok za pomanjkljivo uresničevanje trajnostnega vedenja mladostnikov na ravni lokalnega bivalnega prostora pripisujemo predvsem vplivom domačega socialnega okolja. Iz površinskega zavedanja kvalitet in ranljivosti prostora (grajenega in naravnega) lahko sklepamo tudi o pomanjkljivih in nekoherentnih učnih vsebinah v procesu splošnega izobraževanja. Rešitve vidimo v dopolnjevanju učnih metod in tehnik ter premišljeno zastavljenih učnih ciljih, ki bi jih povezali v bolj življenjsko in logično celoto.