...in central Slovenia, in the forests below mountain Krim, we still find old boundary marks representing today's cadastral municipality of Preserje, which are based on the formei^ borde}" between the Bistra Carthusian monastery and the Ig estate from 1726. In 1748, this boundary was adopted as the boundary between the Notranjska (Inner) and the Gorenjska (Upper) districts of the Carniola region in the Habsburg Monarchy. On the Franciscan cadastral maps, we found eleven locations marked with 1726 and letters fiom В to M. Today, at these locations, we still find two original, two destroyed original boundary marks and three late}" replaced boundary marks without any inscriptions or coats of arms. V članku predstavljamo zgodovinski oris obravnavane meje in mej nib kamnov, ki smo ga pripravili na podlagi sistematičnega pregleda starejših zemljiškokatastrskih náčrtov, terenskih preverb in literature. Arhiv RS: signatura PE, ki jo razložimo na primeru SI AS 176/A/A133/g/A15 (https://vac. sjas.gov.si/vac/search/details?id=233458), kjer SI AS 176 označuje franciscejski kataster za Kranjsko, oznaka SI AS 181 pa reambulančni kataster za Kranjsko. Kot bo razvidno iz rezultátov, smo na terenu na nekaterih potencialnih lokacijah mejnikov našli starejše kamnite mejnike, naravne skale ali pa le presečišča nekdanjih poti. 3 ZGODOVINA MEJNIH SPOROV MED KARTUZIJO BISTRO IN IŽANSKIMI GOSPODI Za razumevanje zgodovinskega konteksta poteka obravnavanih mej katastrskih občín pa tudi starih označb na najdenih mejnih kamnih je treba poznati zgodovinski razvoj lastniške oziroma parcelne strukture obravnavanega območja. Leta 1782 pa ga je v okviru svojih reform ukinil cesar Jožef II., ki je bil zaslužen tudi za jožefinsko katastrsko izmēro. Nemško ime Freudenthal, ki se je uveljavilo v 17. stoletju, je nastalo iz latinskega opisnega poimenovanja »vesele oziroma prijetne doline v Borovnici« in tudi samega poimenovanja Borovnice, za katero že v 14. stoletju zasledimo razli čičo Freudnicz (Kobe, 1961; Mlinarič, 2001, str. 23). Prvi obranjeni opis meje kartuzije Bistra je iz leta 1264: začela se je pri nekdanji skali nad vodo na sotočju Ljubijanice in Borovniščice, potem je tekla ob bregu Ljubijanice do Podpeči, potem mimo vasi Kamnik pod Krimom v smeri današnje Rakitne, od tu proti zahodu do Cerknice in nato naravnost proti severozahodu к mejni crti, ki je ločevala območje oglejskega patriarha od ozemlja koroškega vojvode, do Logatca, nato do planine »Brekovica«1, s te planine pa preko grebenov do gore nad vasjo Tunjca2 in končno severozahodno od Vrhnike do združitve z izhodiščno točko (Kobe, 1961; Mlinarič, 2001, str. 37) (slika 4).